Rusija je zaradi zahodnih sankcij, padanja cen nafte in razvrednotenja rublja na robu recesije. Kako bodo ruske težave vplivale na slovenske izvoznike, kot je na primer Krka?
Rusko ranjeno gospodarstvo lahko pade v recesijo. Padec cen nafte je namreč zelo zamajal rusko gospodarstvo, saj kar dve tretjine izvoza predstavlja izvoz nafte in zemeljskega plina. Kot piše britanska revija The Economist, bi morala biti cena sodčka nafte vsaj 72 evrov, da bi se največja država na svetu izognila recesiji, zdaj pa je le 67 evrov.
Padanje vrednosti rublja, prezadolžena podjetja
Pada tudi vrednost rublja – v zadnjih treh mesecih je ruska valuta izgubila 23 odstotkov svoje vrednosti. To ima dvojni učinek: po eni strani draži uvoz, po drugi strani pa se je povečala konkurenčnost nekaterih izvoznih panog, na primer kmetijstva. Tako ima Rusija, tudi zaradi protisankcij, za zdaj še vedno trgovinski presežek.
Rusija ima še eno veliko težavo, in sicer prezadolžena podjetja. Ruski državni zunanji dolg je majhen (46 milijard evrov), a je dolg podjetij v tujini kar desetkrat večji – 400 milijard evrov. 120 milijard evrov dolga zapade do konca leta 2015.
Koliko daleč ob brezna je Rusija
Ker ima Rusija slabih 300 milijard evrov deviznih rezerv, so v Rusiji prepričani, da lahko zdržijo še dve leti. Toda še nadaljnji padec cen nafte, nove sankcije ali težave pri odplačevanju dolgov lahko Rusijo nevarno približajo prepadu.
Poslabšanje gospodarstva je že opazno. Avtobusna podjetja, ki skrbijo za prevoze turistov, so v težavah. Majhne trgovine in majhna podjetja zapirajo svoja vrata, restavracije so vse bolj prazne, povečuje se inflacija, domača poraba se zmanjšuje, denar in ljudje zapuščajo državo.
Ruski trg predstavlja dobro petino Krkine prodaje
Kako lahko poslabšanje stanja na ruskem trgu vpliva na velikega slovenskega izvoznika v Rusijo, kot je novomeška tovarna zdravil Krka? Kot so nam pojasnili v Službi za odnose z javnostmi v Krki, je Rusija za novomeško tovarno največji posamični trg in predstavlja dobro petino prodaje skupine Krka. Lani so v Rusiji prodali za 298 milijonov evrov svojih izdelkov, v letošnjih prvih devetih mesecih pa 213,6 milijona evrov.
V prvih devetih mesecih letos je Krka na ruskem trgu dosegla dvoodstotno rast prodaje, izraženo v ruskih rubljih pa 15-odstotno. Negativne vplive padanja vrednosti rublja skušajo v čim večji meri ublažiti s količinsko rastjo prodaje in z intenzivnim marketinško-prodajnim delovanjem ter utrjevanjem svoje prisotnosti drugje po svetu.
Potencial ruskega farmacevtskega trga
Krka vse to ima, zato so kljub trenutni situaciji glede nadaljnjega poslovanja v tem delu sveta optimistični, poudarjajo v službi za odnose z javnostmi.
Ruski farmacevtski trg spada med deseterico največjih na svetu. Vrednost ruskega farmacevtskega trga je leta 2012 dosegla 19,7 milijarde ameriških dolarjev (15,8 milijarde evrov). Poraba zdravil na prebivalca narašča.
Krka kot domači proizvajalec
Ne glede na velik obseg trga pa ima Rusija malo lastne farmacevtske proizvodnje. Krka je v prednosti pred nekaterimi tujimi konkurenti, saj ima z lastno tovarno status domačega proizvajalca. V tovarni v Istri v neposredni bližini Moskve proizvedejo nekaj več kot tretjino izdelkov celotne prodaje Krke v Ruski federaciji.
Status domačega proizvajalca pa so lani še utrdili s povečanjem proizvodnih zmogljivosti z novo tovarno Krka-Rus 2, ki je ena pomembnejših naložb skupine Krka, še poudarjajo v Krkini službi za odnose z javnostmi.
Padec izvoza in uvoza
Po podatkih Banke Slovenije je letošnji slovenski izvoz v Rusijo v prvih osmih mesecih znašal 653,7 milijona evrov, kar je manj kot v enakem obdobju lani, ko je dosegel 689,9 milijona evrov.
Ne samo izvoz, upada tudi uvoz iz Rusije v Slovenijo. Slovenija je iz Rusije letos v prvih osmih mesecih uvozila za 298,8 milijona evrov blaga, v enakem obdobju lani pa za 310,4 milijona evrov.
Vpliv ruske in ukrajinske krize na Slovenijo
Bi lahko nadaljnje sankcije in poslabšanje gospodarskih razmer še zaostrili gospodarske razmere v Sloveniji? Po hipotetičnih izračunih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bi bila lahko v Sloveniji, če bi se v primeru resne zaostritve in poslabšanja razmer gospodarska rast v evrskem območju znižala za približno eno odstotno točko, rast lahko nižja tudi do dveh odstotnih točk (upoštevajoč tudi neposredne vplive zaradi manjšega izvoza v Rusijo in Ukrajino).
4
