Konec 35-urnega delavnika za Francoze

Po novem bo 35-urni delovni teden načeloma sicer ostal v veljavi, vendar pa bodo imela podjetja pravico do neposrednih pogajanj s svojimi uslužbenci o drugačnih delovnih urah. Zakon je podprla vladajoča Unija za ljudsko gibanje (UMP) predsednika Nicolasa Sarkozyja, nasprotovali pa so mu opozicijski socialisti. Proti njemu so tudi francoski sindikati. Spodnji dom parlamenta je reformo sprejel že pred tem, tako da bo ta sedaj s potrditvijo v senatu lahko stopila v veljavo.

35-urni delavnik ovira za konkurenčnost 35-urni delovni teden je pred desetletjem uvedla takratna socialistična vlada, konservativci pa so mu ves čas nasprotovali, saj naj bi oviral francosko konkurenčnost. Njegov namen je bil predvsem zmanjšati brezposelnost. V letih 1998-2002 se je po podatkih francoskega statističnega inštituta INSEE na ta račun sicer res odprlo 350.000 novih delovnih mest, a na račun milijard evrov državne pomoči podjetjem. Ankete kažejo, da se večina Francozov od te ugodnosti ne želi posloviti.

Senatorji so sicer v sredo potrdili še vrsto drugih gospodarskih reform, ki med drugim spreminjajo pravila glede stavk, zaostrujejo kriterije glede izplačil nadomestil za brezposelnost in z ukrepi, ki naj bi povečali konkurenco in znižali cene.

Iskalcem služb grozi izguba nadomestila za brezposelnost Po novem bodo npr. iskalci služb, ki bodo zavrnili določeno število "razumnih" ponudb, izgubili nadomestilo za brezposelnost. Delavci bodo morali izvesti "predhodna pogajanja" z delodajalci, preden se bodo lahko odločili za stavko, ob stavki učiteljev pa bodo morale šole poskrbeti za varstvo svojih učencev.

T. i. zakon o modernizaciji gospodarstva zajema vrsto ukrepov, ki naj bi okrepili gospodarsko rast in kupno moč prebivalstva ter obenem znižali inflacijo in obdržali izdatke države na minimumu. Po besedah francoske ministrice za gospodarstvo Christine Lagarde bi se začela lahko kupna moč z letom 2009 zviševati za 1000 evrov letno na gospodinjstvo.