Kjotski protokol podaljšan do leta 2020

Veljavnost kjotskega protokola iz leta 1997, ki ureja nadzor nad emisijo toplogrednih plinov v razvitih državah, se namreč konča letos. ZDA se kjotskemu protokolu niso nikoli pridružile, proti njemu pa so se odločile tudi Kanada, Japonska, Nova Zelandija in Rusija. 18. srečanje pogodbenic okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah in osmo srečanje podpisnic kjotskega sporazuma se je na strokovni ravni začelo 26. novembra. Sklepni del, ki se ga udeležujejo tudi vladni predstavniki, ministri in nekateri voditelji pogodbenic okvirne konvencije, se je začel v torek. Konferenca bi se po prvotnih načrtih morala končati v petek, a so jo podaljšali, ker pogajalci niso uspeli doseči dogovorov. Razvite države so si na konferenci v Koebenhavnu leta 2009 zadale cilj, da bodo do leta 2020 državam v razvoju zagotovile 100 milijard dolarjev podnebne pomoči letno, a niso povedale, kako. V prvem obdobju 2010-2012 naj bi ta pomoč znašala 30 milijard letno. Države v razvoju pričakujejo, da se bo do leta 2015 višina letne pomoči dvignila na 60 milijard dolarjev, da bi zagotovili gladek prehod do končnih 100 milijard. Razvite države, še posebej ZDA, se ne želijo zavezati natančnim ciljem, pri tem pa se sklicujejo na finančne težave, ki tarejo svet.