Evrske države, ki od leta 2010 pomagajo Grčiji, so že utrujene od reševanja prezadolžene egejske države. Jim bo še kakšna država priskočila na pomoč?
Dogajanje, povezano z Grčijo, je malce podobno karikaturi, ki je bila pred leti objavljena v enem od slovenskih časnikov. Človek se utaplja. Dva ga opazujeta, pri čemer eden od njiju, namesto da bi sam reševal utopljenca, drugega jezno graja, zakaj ne skoči v vodo in ga reši.
Grčiji je do zdaj pomagalo 16 evrskih držav
Podobno je pri reševanju potapljajoče se Grčije. Večina držav, ki so že do zdaj reševale Grčijo z velikimi milijardami davkoplačevalskega denarja, je že utrujena od reševanja, nekatere države pa kot v zgoraj omenjeni karikaturi terjajo reševanje Grčije, same pa ne bi niti mignile s prstom.
Evroobmočje trenutno, vključno z Grčijo, sestavlja 19 držav. V vsaj enem svežnju pomoči Grčiji je sodelovalo 16 evrskih držav: Slovenija, Nemčija, Francija, Avstrija, Italija, Španija, Portugalska, Malta, Irska, Slovaška, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Finska, Ciper in Estonija.
Neevrski del EU še ni pomagal egejski državi
Grčija seveda kot plačnica ni sodelovala v programih pomoči, prav tako ne Latvija in Litva, saj sta v evroobmočje vstopili šele po letu 2012.
Neevrske članice EU (Velika Britanija, Švedska, Danska, Češka, Madžarska, Poljska, Bolgarija, Romunija in Hrvaška) ne sodelujejo v pomoči Grčiji. Med njimi tudi ni velikega navdušenja za pomoč.
Skandinavci bolj neizprosni do Grkov kot Nemci
Koliko bodo neevrske članice EU pripravljene pomagati Grčiji, bo znano kmalu, saj Evropska komisija predlaga, da bi sedem milijard evrov kratkoročne, premostitvene pomoči za Grčijo v prihodnjih treh mesecih zagotovili iz evropskega proračuna (iz mehanizma za finančno stabilnost EFSM), torej iz sredstev vseh članic EU, ne samo evrskih držav.
Javno mnenje v nekaterih neevrskih držav je celo bolj nastrojeno do Grčije kot v evrskih državah, ki so v egejski finančni sod brez dna že vrgle nekaj deset milijard evrov. Po javnomnenjski anketi YouGov so Švedi in Danci odločno proti popuščanju Grčiji.
Najbolj ostri do Grkov so Finci
Še več, Švedi in Danci so celo bolj proti odpisu grškega dolga kot Nemci. Za dolžniško razbremenitev Grkov je 21 odstotkov Dancev in 23 odstotkov Švedov. Nemcev, ki bi Grkom delno odpisali dolg, pa je 26 odstotkov.
Proti popuščanju Grkom je 64 odstotkov Dancev, 61 odstotkov Nemcev in 53 odstotkov Švedov. Najbolj trdo politiko do egejske države pa med skandinavskimi državami zagovarja evrska Finska: kar 74 odstotkov Fincev je proti popuščanju, le 14 odstotkov pa za zmanjšanje grškega dolga.
Britanci kritični do Nemčije …
"To ni pomoč, to je okupacija." Tako je besno na Twitterju zapisal neki britanski veteran iz druge svetovne vojne (glej spodaj; objavljen je tudi eden od odgovor na njegov tvit: "Kakšna okupacije je to, če se je lahko ubranimo s preprostimi besedami 'ne, hvala, nočemo vašega denarja'?", op. p.), ogorčen nad politiko Nemčije. Pri tem je treba poudariti, da njegova država, Velika Britanija, ker ni evrska država, pri pomoči Grčije ni sodelovala niti pri prvem svežnju pomoči iz leta 2010 niti pri drugem iz leta 2012.
… sami pa ne bi radi segli v svojo denarnico
Britanci, ki imajo drugo največje gospodarstvo v EU in bi lahko za Grčijo prispevali nekaj deset milijard, tudi vsaj za zdaj odločno zavračajo zamisli, da bi v prihodnosti z denarjem svojih davkoplačevalcev sodelovali pri reševanju prezadolžene egejske države.
Po drugi strani so na Otoku številni kritični do odločitve evrskih držav, da ne bodo popuščale Grčiji. Tako je britanski časnik The Guardian ukrepe, ki jih mora Grčija sprejeti v zameno za do 86-milijardno pomoč, označil za drakonske, torej prestroge oziroma skorajda krute.
Več Britancev za popuščanje Grčiji
V britanskih medijih pa ni zaslediti kakšnih resnih pozivov, da bi pri reševanju Grčije solidarno sodelovali tudi britanski davkoplačevalci. Mogoče zato po YouGov kar 39 odstotkov Britancev podpira delni odpis grškega dolga, medtem ko nepopustljivo politiko do Grkov zagovarja 38 odstotkov Otočanov.
Tudi ameriški davkoplačevalci ne sodelujejo pri reševanju Grčije, čeprav je ta za ZDA pomembna geostrateška zaveznica. Ko je leta 2010 izbruhnila grška dolžniška kriza, so jo v Evropi nekateri na levici videli kot posledico ameriške zarote, ki naj bi preprečila evru, da bi ogrozil svetovno prevlado ameriškega dolarja. Ta teorija je šla pozneje v pozabo, grešni kozel za grške tegobe, ki so posledica prevelike grške razsipnosti pred krizo, pa je postala Nemčija.
Ameriški ekonomisti za Grčijo
Ameriški predsednik Barack Obama javno sicer ni zelo glasen pri svoji podpori Grčije, so pa veliko glasnejši nekateri ameriški ekonomisti, kot so Jeffrey Sachs (evropskim pogojem za Grčijo je očital krutost), Paul Krugman (Nemčiji je očital ubijanje EU) ali Joseph Stiglitz. Ti ekonomisti so sicer kritični do Nemčije in varčevalne politike, a ne pozivajo k solidarnosti ameriških davkoplačevalcev z Grčijo.
Eden od stebrov trojke je Mednarodni denarni sklad (IMF), v katerem imajo zelo pomembno besedo Američani. IMF sicer zagovarja lajšanje grškega dolžniškega bremena (30-letni moratorij), ampak le na račun dolga Grčije do evrskih držav (bilateralno posojilo leta 2010 in pomoč EFSF iz leta 2012).
Ko gre za njegov denar, IMF ne bo dal odpustkov Grčiji
Odločno pa so proti, da bi sami Grčiji odpisali dolg, ki ga ima ta do IMF (od 30. junija letos Grčija IMF ni plačala že dve milijardi evrov dolga, op. p.). Glavni ekonomist IMF Olivier Blanchard je tako dejal: "IMF je institucija, ki ima 188 članic, večina jih je revnejših od Grčije – nobena od teh držav nima olajšav, za katere nekateri od nas zahtevajo, da bi jih dali Grčiji. Glede na to menim, da je izjemno pomembno, da spoštujemo naša pravila." Torej nobenih odpustkov egejski državi.
4
