Kavbojke Armani po evro

Vsakič ko nekdo v Evropi v dobrodelno organizacijo odnese rabljene obleke, si misli, da bo s tem pomagal siromašnim. Da, res je, a ne popolnoma tako, kot si misli. Velika verjetnost je, da bodo njegove nošene Armanijeve kavbojke končale na tržnici v kakšnem afriškem mestu. Trgovina z rabljenimi oblekami je namreč velik posel, ki pa ima na žalost tudi škodljive posledice.

Svetovni tekstilni tokovi so nekako takšni: nove obleke izdelujejo v Aziji, kupujejo in nosijo v Evropi in ZDA, nošene pa končajo v Afriki, kjer so spet na trgu. Ni ga mesta v podsaharski Afriki, kjer ne bi bilo posebne tržnice za rabljene obleke. V ponudbi na tržnici imajo tudi krojaške delavnice, kjer lahko nemudoma predelajo obleke, da ustrezajo kupcu. Afriška ulična moda je že nekaj let v resnici moda rabljenih evropskih in ameriških oblek. So poceni in dobre kakovosti, navadno malo nošene.

Prodajo so začele dobrodelne organizacije

Zgodbo o preprodaji rabljenih oblek so v resnici začele dobrodelne organizacije. V zadnjih desetletjih so se navade potrošnikov spremenile, obleke si kupujejo hitreje, stare zavržejo še v dobrem stanju. V Nemčiji se, na primer, letno nabere za 750 tisoč ton odpadnih rabljenih oblek. V Sloveniji letno odvržemo 17 tisoč ton tekstila, od tega dobrodelnim ustanovam podarimo 15 odstotkov odsluženih oblačil.

Posledica večje porabe oblačil je, da so dobrodelne organizacije zasute z rabljenimi oblačili. Tudi pri nas. Leta 2013 so tako v škofijskih in župniških Karitas zbrali več kot 350 ton rabljenih oblačil. Od tega je približno tretjina oblačil neuporabnih in jih večino odpeljejo na deponije. "Nekatere Karitas sicer poskušajo iz ostankov narediti še kaj uporabnega, kot so krpe in okraski," je dejal Peter Tomažič iz Slovenske Karitas.

V iskanju dodatnih načinov financiranja so začele dobrodelne organizacije odprodajati rabljena oblačila posrednikom, ki so obleke sortirali in preprodali naprej. V zadnjih petnajstih letih se je ta dejavnost tako razmahnila, da je po ocenah Oxfama na afriškem trgu več kot polovica vseh oblačil rabljenih.

Sprva je bila odprodaja rabljenih oblačil v Afriko zmagovalna kombinacija za obe strani. Evropske humanitarne organizacije so s tem financirale svoje programe, ljudje v Afriki so imeli naenkrat na voljo poceni oblačila, pa še za recikliranje in varovanje okolja je bilo poskrbljeno. Kmalu so se v verigo prodaje rabljenih oblačil vključila tudi komercialna podjetja, v mnogo primerih celo v sodelovanju z dobrodelnimi organizacijami.

Pri nas obleke prodajata Humana in mariborska Karitas

Tudi pri nas, čeprav smo pri recikliranju tekstila še v začetni fazi, so že nekaj let prisotna podjetja, ki rabljena oblačila odprodajajo. Veliko hrupa so, na primer, povzročili zabojniki Humane, češ da ne gre za dobrodelnost, saj obleke prodajajo posrednikom. Toda mednarodna organizacija Humana People to People, katere del je tudi slovenska Humana, v svojih letnih poročilih navaja, da 35 odstotkov vseh dohodkov pridobijo s prodajo rabljenih oblačil, s čimer nato financirajo različne dobrodelne programe. Podružnice imajo v 32 državah, s to dejavnostjo pa se ukvarjajo že od 80. let.

V Sloveniji je del rabljenih darovanih oblačil odprodala tudi Nadškofijska Karitas Maribor, ker so se v zadnjih letih povečali stroški odvoza in odlaganja na deponijo. Leta 2013 so skupno odprodali 30 ton tekstila, ki bi sicer končal na deponiji. Za to so na začetku leta 2014 prejeli 6.320 evrov, ki so jih namenili programom pomoči. "Tudi drugod v Sloveniji bi si želeli urediti tovrstno sodelovanje s predelovalnimi podjetji, saj je vsaka reciklaža boljša od smetišča," meni Tomažič.

Tri milijarde dolarjev vredna trgovina

A to, kar se je sprva zdelo dobra ideja, ima zdaj posledice, ki niso prav nič trajnostne. V Afriki je zaradi prodaje rabljenih oblačil tekstilna industrija tako rekoč propadla. Krojači so se namesto v izdelovalce novih oblek spremenili v popravljavce rabljenih.

V Gani je število delovnih mest v tekstilni in oblačilni industriji v letih od 1975 do 2000 padlo za 80 odstotkov. V Zambiji je bilo v 80. letih v tekstilni industriji zaposlenih 25 tisoč delavcev, zdaj pa jih je manj kot deset tisoč. V Nigeriji je število zaposlenih v tekstilni industriji padlo z 200 tisoč na skoraj zanemarljivo številko.

Po drugi strani je sektor prodaje rabljenih oblačil po podatkih Združenih narodov leta 2009 dosegel skoraj dve milijardi dolarjev. Ocenjujejo, da je številka še višja, saj je trgovanje z rabljenimi oblačili pogosto sivo področje, veliko je tihotapljenja in prirejanja dokumentov pri pošiljkah. Analitiki tako ocenjujejo, da je mednarodna trgovina z rabljenimi oblekami vredna okoli tri milijarde dolarjev.

Kilogram luksuznih oblačil po šest evrov

Kako razvita je trgovina z rabljenimi oblačili, kaže tudi to, da v sortirnicah strankam, se pravi posrednikom pri prodaji rabljenih oblek, ponujajo oblačila po kategorijah. Najvišja kategorija so luksuzna oblačila blagovnih znamk, za katere zagotavljajo, da so iz "bogatih držav". Najvišje kategorije rabljenih oblačil sicer še vedno največkrat prodajo v Evropo.

Sortirnice in veletrgovci pa ponujajo tudi posebno sortiranje za Afriko, kjer so v ospredju bombažna oblačila. Rabljena oblačila posredniki kupujejo zapakirana v bale, težke od 20 do 400 kilogramov. Cene se gibljejo od šest evrov za kilogram navzdol. Od števila posrednikov je odvisno, koliko bodo na afriški tržnici kupci plačali za rabljene kavbojke.

Seveda bi težko trdili, da je edini vzrok propada afriške tekstilne industrije uvoz rabljenih oblek iz Evrope, toda v nekaterih afriških državah so se že lotili težave z rabljenimi oblačili. Da bi zaščitili domačo tekstilno industrijo, so prepovedali uvoz rabljenih oblačil. Med drugim so to storili v Južnoafriški republiki in Nigeriji, dveh največjih afriških gospodarstvih.

A kaj, ko so tržnice nemudoma preplavila kitajska oblačila, še cenejša kot rabljena oblačila iz Evrope.