Četrtek,
18. 10. 2012,
13.54

Osveženo pred

9 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 18. 10. 2012, 13.54

9 let

Kat, imigrantska droga

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Na Nizozemskem želijo kat prepovedati, v Nemčiji je že prepovedan, toda imigranti iz Vzhodne Afrike trdijo, da bi s prepovedjo spodkopali njihovo kulturno identiteto.

Vsak torek in petek po parkiriščih po Nemčiji postopajo moški s plastičnimi vrečkami ter čakajo na kombi z Nizozemske. Ko prispe, v vrečke hitro naložijo majhne pakete. V njih je kat, poživilo, ki je priljubljeno med imigranti iz Vzhodne Afrike. Uživajo ga Somalci, največ Jemenci, manj Etiopijci in Kenijci. V teh družbah kat velja za sprejemljivo obliko poživila. Toda v Evropi je v večini držav prepovedan. Ali, uživalec kata v Nemčiji, je za Deutche Welle povedal, da je policija že večkrat preiskala njegov dom. V predmestju, kjer živijo večinoma imigranti, je kat nekaj vsakdanjega. "Kjerkoli lahko dobite kat," je prepričan Ali: "povsod lahko vidite ljudi, ki ga žvečijo." Zato ne razume, zakaj je prepovedan. Ali ima redno službo, družino, pa vendar je na nek način kriminalec, ker vsak petek od svojega preprodajalca za štiri evre kupi dva zavitka z Nizozemske uvoženega kata – vejice, dolge petnajst centimetrov, zavite v bananine liste in zavezane v paketek. "Še za nikogar nisem slišal, da bi ga oglobili, ker bi v Nemčiji žvečil kat," pravi Ali: "sta pa prepovedana prodaja in kupovanje kata, tako da moramo biti zelo pazljivi." V večini evropskih držav je kat prepovedan, z izjemo Velike Britanije in Nizozemske. Kat je del njegove kulture. Ko je pred petnajstimi leti prišel v Nemčijo študirat, je kat žvečil, ko se je učil za izpite: "Kot kava je." Tudi njegov oče in stric, ki sta pozneje prišla v Nemčijo, sta žvečila kat. V Vzhodni Afriki in Jemnu se kat žveči doma in v službi, s prijatelji ali družino, v Zahodni Evropi pa je žvečenje navadno omejeno na posebne sobe, klube za kat, ki so ponavadi v ozadju trgovin. Blaga oblika odvisnosti Uporabnik od kata ne postane odvisen, vsaj ne v smislu odvisnosti od mamil. Tradicionalne metode žvečenja, ki so omejene na družabno žvečenje, onemogočajo fizično odvisnost. So pa uporabniki psihično odvisni od žvečenja kata. Paul Griffith iz Evropskega centra za droge in odvisnost navaja, da so pri uporabnikih zaznali odvisnost podobno odvisnosti od cigaret ali alkohola. Svetovna zdravstvena organizacija kat uvršča med poživila, ki povzročajo manjšo psihično odvisnost kot alkohol ali tobak. Ali pravi, da njegovi prijatelji vsakodnevno žvečijo kat, ker se dolgočasijo: "To je dober izgovor, da se dobijo s prijatelji." Tako ima kat bolj vpliv na socialno okolje. Žene se pogosto pritožujejo, da moški zanemarjajo družinsko življenje, ker raje ure in ure s prijatelji žvečijo kat.

Na družbeni aspekt so se sklicevali tudi Nizozemci, ki so v začetku leta napovedali, da bodo prepovedali kat, ker naj bi povzročal družbeno škodo. Prepričani so, da bi prepoved tega poživila Somalcem pomagala k hitrejši integraciji v nizozemsko družbo, ker bi svoj čas namesto za žvečenje kata porabili za iskanje dela. Argument je sicer bolj na trhlih tleh, saj so problemi integracije Somalcev še vse kje drugje, kot pa le pri žvečenju kata.

Kat namesto drog Prepoved pa je vedno dobra priložnost za črni trg. Ko so kat prepovedali v ZDA, Kanadi in v skandinavskih deželah, se je takoj razvil črni trg. Če ni prepovedan, je kat relativno poceni poživilo, katerega prodajo lahko nadzoruje vlada in ga seveda obdavči. Če pa je prepovedan, postane dragocen in precenjen, velik dobiček pa prinaša organiziranemu kriminalu. Leta 2011 so v Nemčiji zasegli skoraj pet ton kata, kar je tono več kot leto prej. Težko je ugotoviti, koliko kata je dejansko v Evropi. V Nemčiji ocenjujejo, da gre letno skozi državo okoli deset ton tega poživila, od tega je velika večina namenjena v skandinavske države.

David Anderson, profesor afriških študij na univerzi v Oxfordu, opozarja, da je prepoved kata močno povezana s kulturno identiteto priseljencev. "Toda mlajše generacije priseljencev bodo verjetno same opustile žvečenje kata, saj to preprosto ni kul. Ure in ure si v usta tlačite listje, pljuvate odvečno slino in iz ust vam štrlijo vejice – mladim priseljencem v Evropi se to ne zdi lepo. In raje najdejo hitrejše in lažje načine drogiranja," opozarja Anderson.

Prav temu bi se rad izognil Ali. "Svoje otroke bom naučil žvečiti kat. Bolje je, da počnejo to, kot da pijejo pivo, ki ti gre v glavo, ali jemljejo kakšne druge droge. Po uživanju kata si še vedno priseben," je prepričan.