Predsedujoči sodnemu senatu haaškega sodišča Iain Bonomy je ocenil, da je primer nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića pripravljen na začetek sojenja.
"Menim, da je ta primer zdaj pripravljen na sojenje in to poročilo bom predal predsedniku sodišča Robinsonu", je dejal sodnik Bonomy. Odločitev o datumu začetka sojenja bo sprejel predsednik sodišča Patrick Robinson, Bonomy pa mu bo v sklepnem poročilu verjetno priporočil datum.
Tožilstvo je pozval, naj skrajša predstavitev dokazov in število prič
Bonomy je iz osebnih razlogov sicer odstopil od Karadžićevega primera, že pred tem pa je ocenil, da bi se sojenje moralo začeti septembra. Tožilstvo je znova tudi pozval, naj skrajša predstavitev dokazov in število prič, da bi tako pospešili sojenje. Karadžiću je svetoval, naj si vzame dovolj časa za pripravo na predstavitev dokazov, nekdanji vodja bosanskih Srbov pa se mu je zahvalil za korektnost in mu zaželel vse najboljše.
V Haagu obsojena bosanska Srba vložila pritožbo
Bosanska Srba Milan Lukić in Sredoje Lukić, ki ju je haaško sodišče 20. julija zaradi sodelovanja pri etničnem čiščenju v BiH obsodilo na dosmrtni zapor oziroma 30-letno zaporno kazen, sta se pritožila na obsodbo. Bratranca Lukić oba trdita, da je haaško sodišče v postopku proti njima zagrešilo "velike dejanske in pravne napake". Oba pozivata sodišče, naj razveljavi njuno obsodbo ali vsaj zniža zaporno kazen. Pritožbo pa je vložilo tudi tožilstvo, ki sodišče poziva, naj zviša zaporno kazen Sredoje Lukića, ki je bil obsojen na 30 let zapora.
Sežig živih civilistov v Višegradu
Haaško sodišče je julija sicer razsodilo, da je Milan Lukić osebno ubil najmanj 132 bosanskih Muslimanov in da je imel vodilno vlogo pri sežigu najmanj 119 živih civilistov v dveh hišah v Višegradu, medtem ko njegov bratranec Sredoje Lukić ni sodeloval pri sežigu, je pa sodeloval pri zapiranju ljudi v hiši in je vnaprej vedel, kaj se bo zgodilo z njimi.
2
