Odvetnik haaškega obtoženca Radovana Karadžića je namestniku srbskega tožilca za vojne zločine izročil kazensko ovadbo proti neznanim osebam zaradi ugrabitve in nezakonitega pridržanja.
Kot je predtem pojasnil odvetnik Svetozar Vujačić, naj bi neznane osebe minuli petek zvečer na avtobusnem postajališču blizu Batajnice "ugrabile" njegovega klienta in ga nato tri dni "protipravno zadrževale" na neznani lokaciji.
"Ugrabitev" lahko potrdijo tudi priče
Vujačić je tudi povedal, da lahko te trditve potrdijo z več pričami, ki so bile v času petkove aretacije na avtobusu skupaj s Karadžićem in so vse videle. Srbske oblasti pa vztrajajo, da so haaškega obtoženca aretirali v ponedeljek zvečer in ga takoj prepeljali pred preiskovalnega sodnika.
Karadžić se bo zagovarjal sam
Vujačić je znova tudi zatrdil, da se bo Karadžić pred haaškim sodiščem branil sam. Po njegovih besedah bosta nekdanjemu predsedniku Republike srbske sicer v obrambi pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pomagali dve skupini iz Srbije, ki mu bosta nudili strokovno in pravno pomoč. V strokovni skupini bodo Kosta Čavoški, Smilja Avramov in Milivoje Bata Ivanišević. Predlagal pa bo tudi, da bi pravno ekipo poleg njega sestavljala še odvetnika Tomo Fila in Goran Petronijević.
Ljajić: Pravi Dragan Dabić živi v Rumi
Medtem je predsednik srbskega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić pojasnil, da moški z imenom Dragan Dabić živi v Rumi in ima osebno izkaznico s podatki, povsem identičnimi podatkom na osebni izkaznici, ki so jo našli pri haaškemu obtožencu Radovanu Karadžiću. Razlika je samo v fotografiji.
"Ugotovili smo, da so podatki na osebni izkaznici Dragana Dabića, od matične do serijske številke, pa do datuma izdaje enaki podatkom na osebni izkaznici, ki jo je uporabljal Karadžić," je dejal Ljajić. Osebna izkaznica je bila izdana 20. aprila 1999 v Rumi, pravi Dragan Dabić pa se je rodil v Han Pijesku. Dabić je leto dni upokojen.
Kot je še povedal predsednik srbskega sveta za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, nameravajo ugotoviti, ali gre za ponaredek oziroma ali je policija v Rumi izdala ponaredek.
Ubežnik uporabljal identiteto živega človeka
Karadžić se je predstavljal kot zdravnik Dragan David Dabić in je ob aretaciji predložil tudi dokumente na to ime. Kot so poročali mediji, naj bi šlo za identiteto vojaka Republike srbske, ki je umrl pred 15 leti v Sarajevu, vendar pa je srbsko notranje ministrstvo sporočilo, da je Karadžić uporabljal identiteto živega človeka, kar je sedaj potrdil tudi Ljajić.
Karadžića v priporu obiskala brat in sestra
Nekdanjega predsednika Republike srbske sta v beograjskem priporu obiskala brata Ivan in Luka Karadžić ter sestra Ivanka Đurđevac. Luka Karadžić izjav po koncu obiska ni hotel dajati, povedal je le, da se njegov brat počuti dobro ter da ni nobenih sprememb glede na prejšnje dneve.
Preostali ožji družinski člani so medtem še vedno na Palah v BiH in čakajo na odgovor visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Miroslava Lajčaka na njihovo prošnjo, da bi Radovana Karadžića obiskali v Beogradu, preden ga bodo izročili haaškemu sodišču. Tej prošnji se je pridružila tudi vlada Republike srbske.
Protesti proti aretaciji
Sicer pa se je tudi danes popoldne na beograjskem trgu Republike zbralo več sto protestnikov, ki nasprotujejo Karadžićevi aretaciji. Zbrani nosijo slike obtoženega, vihtijo zastave Srbske radikalne stranke, imajo tudi podobe voditelja stranke in haaškega obtoženca Vojislava Šešlja. Med drugim prepevajo četniške pesmi in vzklikajo gesla, kot je "Izdaja, izdaja". Zbrane je nagovoril tudi Karadžićev brat Luka.
Dogajanje spremljajo policisti, promet pa se zaenkrat odvija normalno.
Karadžić počitnikoval na Hrvaškem
Haaški obtoženec Radovan Karadžić naj bi se sicer pred aretacijo sicer pripravljal na potovanje v Split in je tudi v preteklosti preživljal počitnice na splitskem območju, poroča zagrebški Jutarnji list in navaja, da je pod lažnim imenom Dragan Dabić poletne počitnice leta 2006 preživel v najetem apartmaju na Čiovu pri Trogirju.
Časnik, ki se sklicuje na poročanje splitskega časnika Slobodna Dalmacija, dodaja, da je družina, ki je Karadžiću oddala apartma, želela ostati anonimna. Sicer pa je potrdila, da so po novici o njegovi aretaciji v moškem s sivimi lasmi, brado in očali z veliko dioptrijo s fotografij prepoznali kot svojega nekdanjega gosta.
Skrival naj bi se po samostanih
Srbski časnik Politika pa piše, da naj bi se Karadžić pred prevzemom lažne identitete skrival po samostanih, med drugim v Hilandru, samostanu srbske pravoslavne cerkve na gori Atos v Grčiji, kot možnosti pa se omenjata tudi samostana Ravanica in Gornjak.
Haaški obtoženci z lažnimi dokumenti
Lažne dokumente so pred Karadžićem uporabljali že tudi drugi haaški obtoženci. Med drugim je Stojan Župljanin - 11. junija v Pančevu aretirani nekdanji poveljnik policije bosanskih Srbov - uporabljal dokumente Branislava Vukadina, ki je živel v BiH in je umrl pred več kot desetimi leti.
Roki sodišča se ne nanašajo na naknadno prijete begunce
Na haaškem sodišču pa so pojasnili, kaj se bo zgodilo, če se sojenje Karadžiću in drugim obtoženim, proti katerim potekajo postopki, ne bodo končali do konca leta. Kot je dejala tiskovna predstavnica sodišča Nerma Jelačić, se roki, ki se nanašajo na končanje dela sodišča, ne nanašajo na naknadno prijete begunce, kot je Karadžić.
"Sodišče ne bo zaprlo svojih vrat, dokler ne bo obravnavalo vseh obtoženih, vključno z Ratkom Mladićem in Goranom Hadžićem," je povedala Jelačićeva in dodala, da bo Varnostni svet Združenih narodov sprejel končno odločitev o tem, kdaj bo sodišče končalo svoje delo.
Strategija končanja mandata haaškega sodišča, da se morajo postopki na prvi stopnji končati do konca leta 2008, pritožbeni pa do leta 2010, se je nanašala na v tem trenutku že začete postopke. "Ti roki se ne nanašajo na naknadno prijete begunce," zagotavlja predstavnica sodišča.
Zaprtje sodišča bo določila resolucija VS ZN
Tudi v tožilstvu haaškega sodišča so pojasnili, da zaenkrat ni znakov o tem, da naj bi zaprli haaško sodišče, preden bi končalo svoje postopke. Dodali so, da naj bi z resolucijo VS ZN določili točen datum, ko bo haaško sodišče zaprlo svoja vrata. Rusija sicer vztraja, da bi se to zgodilo leta 2010.
Haaško tožilstvo bo morda dopolnilo obtožnico
Haaško tožilstvo bo medtem tudi preučilo obtožnico proti Radovanu Karadžiću in se odločilo, ali obstajajo razlogi za to, da obtožnico spremenijo ali dopolnijo z novimi dokazi, ki so se nakopičili v zadnjih letih.
Prvo obtožnica proti Karadžiću in nekdanjemu poveljniku vojske Republike srbske, generalu Ratku Mladiću, je bila na haaškem sodišču vložena julija 1995, druga, ki se je nanašala na zločine v Srebrenici, pa novembra 1995. Maja 2000 je haaško tožilstvo nato potrdilo novo obtožnico proti Karadžiću, ki je združila obe prejšnji obtožnici in je bila ločena od obtožnice proti Mladiću.
11 točk obtožnice
Nova obtožnica ima 11 točk: ena se nanaša na hudo kršitev ženevskih konvencij, tri na kršitve vojnega prava in običajev, dve na genocid in pet na zločine proti človečnosti. Na podlagi tako njegove osebne kot tudi poveljniške odgovornosti obtožnica Karadžića bremeni genocida, sostorilstva pri genocidu, iztrebljanja, umora, namerne usmrtitve, izgona, deportacij, nehumanih dejanj, protipravnega izvajanja nasilja nad civilisti ter zajetja talcev.
1
