Karadžić v Haagu o dogovoru s Holbrookom

V svojem nastopu je potrdil, da mu je leta 1996 takratni ameriški diplomat Richard Holbrooke ponudil dogovor, v skladu s katerim bi v zameno za njegov umik iz političnega in javnega življenja ZDA "izpolnile svoje obveznosti". Blic: ZDA so Karadžiću obljubile, da ne bo izročen Haagu Katere so te obveznosti, ni povedal, saj ga je prekinil sodnik Alphons Orie, je pa današnji beograjski časnik Blic poročal, da naj bi Karadžić tožilcem v Beogradu pred izročitvijo Haagu povedal, da so mu ZDA v zameno za umik iz javnega življenja obljubile, da ga ne bodo izročili haaškemu sodišču, potem ko je haaško tožilstvo leta 1995 proti njemu vložilo obtožnico.

Karadžić se boji za svojo varnost Kot je dejal Karadžić, mu Holbrooke dogovora ni ponudil v lastnem imenu, ampak v imenu ZDA oziroma takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona. Karadžić se sedaj boji za svojo varnost oziroma se boji, da želi Holbrooke morda njegovo smrt, in ne ve, "ali je njegova roka dovolj dolga", da ga doseže. To zaskrbljenost mu krepi tudi izjava glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza, da bo skušal pospešiti sojenje proti njemu. "Skrbi me za življenje. Ne želim biti v položaju, ko ne bi bilo mogoče redno in pravično sojenje," je dejal.

Med letoma 1996 in 1998 je bil pripravljen, da bi se predal Dejal je tudi, da je ameriški State Department skušal preprečiti vložitev obtožnice proti njemu, a takratni glavni haaški tožilec Richard Goldstone na to ni pristal. Dodal je, da je bil "leta 1996, 1997, 1998 resno pripravljen", da bi se predal sodišču, vendar pa je takrat obstajala resna nevarnost, da bi ga likvidirali.

Holbrooke je obstoj dogovora, ki bi Karadžiću zagotavljal, da ne bo predan Haagu, zanikal tudi v danes objavljenem pogovoru za ameriški CNN. "Izpogajal sem zelo nepopustljiv dogovor. Moral je takoj odstopiti tako s položaja predsednika Republike srbske kot tudi stranke. In to je storil," je dejal Holbrooke. Karadžića je obtožil, da je po tem, ko se je umaknil iz javnosti, razširil povsem neresnične trditve o obstoju omenjenega dogovora.

"Najslabši med hudobnimi možmi na Balkanu" Holbrooke je Karadžića še označil za najslabšega med "hudobnimi možmi na Balkanu". Dodal je še, da ga je med pogajanji septembra 1995 opozoril, da bodo Natova letala okrepila obstreljevanje srbskih položajev, če ne bodo nehali oblegati Sarajeva. Karadžić je sprva to zavrnil in trdil, da bo poklical bivšega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja. Ko mu je Holbrooke dejal, da govori v imenu takratnega predsednika Clintona in da bodo okrepili napade, pa je pristal, da bo ustavil obleganje Sarajeva.

"Nepravilnosti" ob aretaciji Karadžić je sicer med nepravilnostmi, ki jih je navedel na štirih straneh, a jih ni mogel prebrati, saj ga je sodnik pozval, naj jih le kratko predstavi, tudi zatrdil, da je prišlo do nepravilnosti pri njegovi aretaciji.

Kot je dejal, so ga v Beogradu "ugrabili civilisti" in ga tri dni zadrževali, ne da bi mu dovolili telefonski klic ali kak drug stik s prijatelji ali odvetnikom. Po treh dneh so ga predali posebnemu sodišču za vojne zločine v Beogradu. Enako je v minulih dneh trdil tudi Karadžićev odvetnik Svetozar Vujačić, ki je od prvega dneva trdil, da je bil Karadžić prijet 18. in ne 21. julija, kot trdijo srbske oblasti.

Karadžić je na sodišče sicer prišel obrit in ostrižen, tako da je bil znova "podoben sebi" iz časov vojne, seveda starejši in nekoliko bolj suh, potem ko ga je svet poznal le po zadnjih posnetkih po aretaciji, na katerih je imel dolgo in košato belo brado ter spete dolge lase. Ves čas več kot enournega zaslišanja je bil miren in zadržan ter je sodniku vljudno odgovarjal.

O krivdi se ni želel izreči O krivdi glede 11 točk obtožnice, ki ga bremeni za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH, se ni želel izreči. Odločil se je, da bo izkoristil pravico do 30-dnevnega odloga.

"Imam nevidnega svetovalca" Pred tem se je odpovedal pravici, da bi ga na prvem nastopu zastopal svetovalec, in dejal, da se želi zastopati sam. "Imam nevidnega svetovalca, a sem se odločil, da se bom sam zastopal," je odgovoril na vprašanje Orieja, ali ima svetovalca za današnje prvo zaslišanje. Nato je Karadžić pojasnil, da se želi na celotnem sojenju braniti sam "tako kot od vsake vremenske nevšečnosti" in "ne glede na to, kaj si misli o tej ustanovi". Sodnik Orie pa ga je spomnil, da mora s tem uradno seznaniti sodišče, ki bo nato o tem odločalo.

Preučiti želi novo obtožnico Orie mu je kratko predstavil vsebino obtožnice, za katero je Karadžić dejal, da jo še preučuje. Ob tem je dejal, da želi pred izrekom o njej pridobiti novo, popravljeno obtožnico, da bi jo preučil. Predstavnik tožilstva je ob tem potrdil, da pripravljajo popravljeno obtožnico, ki pa še ni pripravljena. Sodnik je dejal, da se bo Karadžić glede na svojo odločitev v roku 30 dni izrekel o sedanji obtožnici. Če bo tožilstvo obtožnico spremenilo, kar mora potrditi sodišče, pa se bo v primeru novih obtožb lahko izrekel tudi o njih.

Novo zaslišanje 29. avgusta Sodnik je tudi določil, da bo novo zaslišanje Karadžića 29. avgusta ob 14.30, ko naj bi se ta izrekel o krivdi.

"Sem državljan BiH, Republike srbske, Črne gore in Srbije" Karadžić je na zaslišanju med drugim dejal, da se ima za državljana "BiH, Republike srbske, Črne gore in Srbije". Potem ko ga je sodnik vprašal, ali želi sodišče s čem seznaniti, je Karadžić dejal, da želi prebrati štiri strani besedila o procesnih nepravilnostih od vložitve obtožnice proti njemu, a ga je sodnik prosil, naj raje pove samo glavne točke.

Več mesecev do začetka sojenja

Kdaj se bo začelo sojenje, v Haagu v sredo še niso mogli napovedati, so pa zatrdili, da čimprej in da želijo zagotoviti hitro in učinkovito sojenje. Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je ob tem dejal, da obtožnico iz leta 2000 tožilstvo znova preučuje, saj jo želijo uskladiti s pravno prakso sodišča v zadnjih osmih letih. Do začetka sojenja bi sicer lahko minilo več mesecev zaradi vseh potrebnih priprav. Sojenje pokojnemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću se npr. začelo deset mesecev po izročitvi haaškemu sodišču.

100.000 smrtnih žrtev, 2,2 milijona razseljenih in beguncev 63-letni Karadžić, po izobrazbi psihiater, je bil kot predsednik samooklicane Republike srbske in vrhovni poveljnik njene vojske med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995, ki je zahtevala najmanj 100.000 življenj in 2,2 milijona razseljenih in beguncev, skupaj s poveljnikom srbskih sil, generalom Ratkom Mladićem, ki je še na begu, kreator vseh vojaških operacij bosanskih Srbov.

Kot navaja obtožnica, je bil glavni načrtovalec etničnega čiščenja nesrbskega prebivalstva na velikem območju BiH, ki so ga izvajali po njegovem nalogu z deportacijami, umori, iztrebljanji, namernimi usmrtitvami, izgoni, nehumanimi dejanji, protipravnim izvajanjem nasilja nad civilisti ter zajetji talcev.

Individualna in poveljniška odgovornost V obtožnici v 11 točkah je po individualni in poveljniški odgovornosti obtožen za sodelovanje v genocidu in za genocid v Srebrenici julija leta 1995, kjer so srbske sile po zavzetju te muslimanske enklave ubile več kot 8000 Bošnjakov. Obtožen je tudi za zajetje tamkajšnjih modrih čelad in vojaških opazovalcev za talce. Odgovarjati bo moral tudi za srbsko obleganje Sarajeva, ki je v več kot treh letih zahtevalo 10.000 življenj, kot tudi za tisoče civilistov, ki so bili zaprti v zloglasnih srbskih taboriščih na območju Prijedora.

Obtožnica bremeni Karadžića, da je sam ali v sodelovanju z drugimi - tudi s haaškima obsojencema, nekdanjim predsednikom parlamenta Republike srbske Momčilom Krajišnikom in svojo naslednico Biljano Plavšić - med 1. julijem 1991 in 31. decembrom 1992, sodeloval v zločinih, vključno z deportacijami, pritiski in uboji, proti nesrbskemu prebivalstvu za zagotovitev nadzora nad deli BiH, ki so jih razglasili za del Republike srbske.

Sile bosanskih Srbov so nato pod vodstvom in po nalogu Karadžića in drugih med marcem in 31. decembrom 1992 večinoma nasilno prevzemale nadzor nad temi območji, pregon in deportacije nesrbskega prebivalstva pa so nadaljevale do 30. novembra 1995, še posebej na območju Bijeljine, Banja Luke in varovanega območja ZN Srebrenice in njene okolice.

Haaško sodišče je prvo, skupno obtožnico proti Karadžiću in Mladiću zaradi genocida in zločinov proti človečnosti vložilo julija leta 1995, nato pa novembra istega leta še za genocid v Srebrenici. Nato je leta 2000 obtožnici proti Karadžiću združilo v novo, z manj, le enajstimi točkami. Njegovo obtožnico je takrat tudi ločilo od Mladićeve.