Kako zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi

Premoženjska neenakost je v zadnjem obdobju postala ena od glavnih političnih tem v ZDA in tudi drugod po svetu. Knjige, kot sta na primer Plutokrati: Vzpon novih svetovnih superbogatašev in padec vseh drugih kanadske novinarke Chrystie Freeland ali Kapital v 20. stoletju francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja, so svetovne uspešnice.

OECD: Premoženjska neenakost se povečuje Zdaj na naraščanje premoženjske neenakosti opozarja tudi OECD, ki je izdala poročilo Razdeljeni smo: Zakaj neenakost narašča (Divided we Stand: Why Inequality Keeps Rising). To poročilo je na srečanju v Parizu predstavil generalni sekretar OECD Angel Gurria.

Kot opozarja Gurria, je premoženjska neenakost v državah OECD največja v zadnjih 50 letih. Povprečen dohodek najbogatejše desetine prebivalstva držav članic te organizacije je devetkrat večji od najrevnejše desetine, še pred 25 leti je bilo razmerje sedem proti ena.

Večja premoženjska neenakost tudi na Švedskem Premoženjska neenakost ni večja samo v državah, ki so imele že pred desetletji večjo neenakost – na primer Izrael ali ZDA –, ampak tudi v egalitarnih državah, kot so Nemčija, Danska in Švedska. Če je bilo v teh treh državah v 80. letih prejšnjega stoletja razmerje med dohodki desetine najbogatejših in desetine najrevnejših pet proti ena, je zdaj šest proti ena.

Premoženjska neenakost je v tem obdobju sicer padla v Čilu in Mehiki, toda v teh državah so dohodki bogatih kar 25-krat večji od dohodkov revnejših. Po eni strani je gospodarska rast v razvijajočih se državah potegnila milijone iz največje revščine, toda kljub temu se razlike večajo.

Med pripadniki srednjega sloja se širi negotovost Med razvijajočimi se državami je samo Brazilija zmanjšala neenakost, toda v tej državi so dohodki najbogatejših 50-krat večji od dohodkov najrevnejših, kar je petkrat več od povprečja v državah OECD.

Negotovost in strah pred družbenim zdrsom in izključitvijo se širi tudi med srednjim slojem v številnih družbah. Krepi se občutek, da nosijo breme krize, ki je niso zakrivili, medtem ko je videti, da je bilo tistim z visokimi prihodki prizaneseno. Vprašanje pravičnosti je nujni pogoj obnove zaupanja.

Vse večja neenakost pri plačah Kje so razlogi za naraščajoče razlike? Kot pravi Gurria, je glavni razlog večja neenakost pri plačah, saj te predstavljajo tri četrtine vseh dohodkov posameznega gospodinjstva. Razlike pri plačah so se povečale zaradi globalizacije, tehnoloških sprememb in političnih sprememb.

Tehnološki razvoj je motor gospodarske rasti, toda zelo izobraženi delavci so imeli več koristi od razvoja kot manj izobraženi. Precej večje plače imajo tako zaposleni, ki se ukvarjajo z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami ali delajo v finančnem sektorju, medtem ko delavci z nizkimi kvalifikacijami ali brez kvalifikacij zaostajajo.

Ustvarjanje dobro plačanih delovnih mest In kakšne rešitve ponuja OECD oziroma Gurria? Ustvariti bi bilo treba več delovnih mest, zlasti produktivnih in dobro plačanih. To bi delavcem omogočalo, da ubežijo revščini. Prav tako je treba vlagati v človeški kapital. Najmočnejše orožje proti povečani neenakosti je nadaljnje izobraževanje delovne sile.

Potrebne bi bile tudi davčne reforme. V zadnjih dveh desetletjih je bil trend manjšanja davčne progresivnosti, zdaj pa prihaja nasproten trend, saj številne vlade razmišljajo o spremembi davčnega sistema v smeri, da bodo premožnejši nosili bolj pravičen delež davčnega bremena. Poleg višjih davčnih stopenj pa je treba tudi preprečiti davčno izogibanje.

Podpreti je treba tudi javne storitve, kot so izobraževanje, zdravje in socialna oskrba. Kot poudarja Gurria, koristi gospodarskega razvoja ne kapljajo (trickle down) samodejno navzdol od bogatih k revnim, prav tako večja neenakost ne spodbuja socialne mobilnosti.

Vzpostaviti je treba strategijo vključevalne rasti, v nasprotnem primeru se bo neenakost povečevala. Prerazporejanje dohodkov mora biti jedro delovanja odgovornih vlad, še meni Gurria.