Kako rešujejo zombi banke v Avstriji in kako v Sloveniji

Finančno-gospodarska kriza je v težave spravila zlasti banke. Te se zaradi napačnih poslovnih odločitev v času konjunkture zdaj soočajo z nevračanjem posojil. V ZDA in Nemčiji so jih poimenovali zombi banke oziroma zombijevske banke – torej banke z izgubami, ki jih pred stečajem lahko obrani le finančna pomoč države.

Bančna unija Evropska komisija je danes predstavila enotni evropski mehanizem oziroma organ za reševanje bank. To je eden od korakov v okviru gradnje bančne unije, ki bo vključevala enoten bančni nadzor, skupen sistem reševanja bank in skupen sistem shem jamstev.

Slovenija je najbolj prizadeta prav zaradi bančne krize, in sicer predvsem zato, ker so v času po slovenskem prevzemu evra (1. januarja 2007) slovenske banke dobile večji dostop do tujih posojil, ki so jih večinoma dajale za t. i. tajkunska posojila pri menedžerskih prevzemih podjetij.

Država polni slovensko bančno luknjo Ocene so različne: po oceni sindikatov naj bi slovenske banke za 197 menedžerskih prevzemov podjetij izdale za 5,56 milijarde evrov bančnih jamstev oziroma posojil, večinoma prav v obdobju po prevzemu evra. Leta 2008 naj bi tako državni NLB za menedžerske prevzeme dal 1,6 milijarde evrov posojil. Lani je skrbni pregled pri NLB-ju razkril, da ima naša največja banka za okoli 1,3 milijarde evrov slabih terjatev.

Slovenska država je bančno luknjo, ki je zazijala po izbruhu krize, polnila z dokapitalizacijami. Marca 2011 so država in državna podjetja izvedla dokapitalizacijo naše največje banke, in sicer v višini 250 milijonov evrov. Pred tem je bila banka že dokapitalizirana spomladi 2008, ko so država in državna podjetja povečala osnovni kapital NLB-ja za 300 milijonov.

Za NLB 1,4 milijarde Tretja dokapitalizacija NLB-ja se je zgodila junija 2012, ko je država dokapitalizirala banko v višini 381 milijonov evrov. Toda tudi to še ni bilo dovolj, junija letos so delničarji največje slovenske banke, med katerimi z več kot 90-odstotnim lastniškim deležem prevladuje država, potrdili predlog Soda za dokapitalizacijo v višini do največ 500 milijonov evrov.

Vlada obljublja, da bo to zadnja dokapitalizacija, saj se bo reševanje slabih terjatev zdaj reševalo prek slabe banke. Skupno smo torej v času krize davkoplačevalci v NLB vplačali 1,43 milijarde evrov oziroma 715 evrov na vsakega državljana Republike Slovenije. Prvi prenos 100 milijonov evrov slabih terjatev NLB-ja na slabo banko naj bi se zgodil do konca junija, a se to ni zgodilo, ker zelene luči za prenos ni prižgal EU.

Evropska komisija namreč poudarja, da se čas za sanacijo bančnega sistema izteka, a da je pri tem kakovost pomembnejša od hitrosti. Težava je v vrednotenju terjatev – komisija namreč želi preprečiti prenos slabih posojil na slabo banko po cenah, ki so bile višje od tržnih.

Kako pa so Avstrijci reševali banko Hypo? In kako so se lotili reševanja zombijevskih bank v sosednji Avstriji? Kot pojasnjuje avstrijski davčni strokovnjak iz avstrijskega finančnega ministrstva Marian Wakounig, analizo je objavil na domači strani Slovenske gospodarske zveze, je naša severna soseda za pomoč bankam v težavah namenila 20 milijard evrov.

Avstrijci so 8 milijard evrov namenili za dokapitalizacije bank, 12 milijard evrov pa za jamstva bankam. Pri državnih dokapitalizacijah je največ svežega denarja dobila banka Hypo Alpe Adria, in sicer 1,85 milijarde evrov. Gre za celovško banko, ki veliko posluje tudi v Sloveniji in državah zahodnega Balkana. Avstrijska država je banko podržavila in napovedala njeno prodajo. Maja letos je Hypo Alpe Adria že prodal svoj avstrijske del Hypo Alpe Adria Avstrija (HBA) indijskemu holdingu Anadi Financial Holdings za 65,5 milijona evrov. To je občutno manj, kot je knjižna vrednost.

Banki Hypo glede na pomoč sledijo RBI (1,75 milijard evrov) , ÖVAG (1,25 milijard evrov), Erste Group, KA Finanz AG, Bawag in Kommunalkredit. Od 12 milijard evrov državnih jamstev odpade levji delež (skoraj 7 milijard evrov) na KA Finanz AG in na slabo banko Kommunalkredit.