Kako je diplomat iz Vipave Evropi razkril ruske skrivnosti

Za nekakšnega evropskega odkritelja Rusije, ta je od krimske krize spet v središču svetovne pozornosti, velja habsburški diplomat baron Žiga Herberstein (Sigismund Herberstein), ki je bil rojen v Vipavi leta 1486, v obdobju vladavine Habsburžanov.

Vojak in diplomat Sigismund, potomec nemško govorečih plemičev – njegov oče Leonard je bil cesarski uslužbenec, mati Barbara pa iz rodu Predjamskih gospodov – se je v mladosti naučil tudi slovenščine, jezika, ki mu je pozneje pomagal pri njegovih obiskih Rusije.

Po študijskih letih na Dunaju je leta 1506 stopil v vojsko in se kot pogumen vojak izkazal na Ogrskem in v avstrijsko-beneški vojni. Po koncu vojaške kariere je bil nato 40 let spreten diplomat nemškega cesarja Maksimilijana I. in zatem ogrsko-češkega kralja in avstrijskega nadvojvode Ferdinanda I.

Ozemlje današnje Rusije – še zlasti po tem, ko so v 13. stoletju srednjeveško kijevsko državo uničili Mongoli ‒ je bilo za Evropejce dolga stoletja oddaljena dežela, o kateri niso vedeli ničesar razen tega, da obstaja.

Moskva se je otresla tatarskega jarma Iz zgodovinske teme se je Rusija izvila konec 15. stoletja – leta 1480 se je namreč Velika moskovska kneževina pod velikim knezom Ivanom III. (1462‒1505) dokončno otresla tatarskega jarma.

Velika moskovska kneževina (latinsko Moscovia) je postala osrednja ruska dežela zato, ker je v obdobju mongolsko-tatarske nadoblasti od drugih ruskih kneževin pobirala davke za tatarske gospodarje.

Moskovska Rusija je postala kmalu zanimiva za evropske velesile. Leta 1486 je nemški cesar v Moskvo poslal prvo diplomatsko poslanstvo, leta 1490 pa je cesar v Moskvo poslal goriškega plemiča Georga Thurna, v ruskih virih imenovanega Jurij Delator.

Nemci in Moskovčani proti Poljski in Litvi ter Ogrski Nemški cesar je velikemu knezu Ivan III. obljubljal pomoč pri osvojitvi kijevske kneževine, ki je bila pod oblastjo jagelonske Poljske in Litve, veliki knez pa naj bi cesarstvu pomagal pri zavzetju Ogrske.

Pogodba med obema vladarjema je bila sklenjena v letih 1490‒91. Moskovska Rusija je s tem stopila v evropsko politiko. Habsburški poslaniki so potem na dvoru velikega kneza skupaj pletli načrte proti Poljski in Litvi in poskušali doseči premirje med Moskvo in nemškimi križarji v Prusiji in Livoniji.

Leta 1514 je bilo v Moskvi na obisku cesarsko poslanstvo pod vodstvom Georga Schnitzenbaumerja, glavarja s Ptuja. Pogovarjali so se o pripravah na vojno proti Poljski in Litvi. Tedaj so v pogodbo prvič vnesli naziv moskovskega velikega kneza kot carja vseh Rusov. Herberstein je poskušal otopliti odnose z Moskovčani Odnosi med cesarstvom in veliko kneževino so se ohladili leta 1515, ko se je cesarstvo ob turški nevarnosti pobotalo s Poljsko in Litvo ter Ogrsko. Da bi otoplil odnose z Moskvo, je nemški cesar Maksimilijan I. (vladal je od leta 1493 do 1519) v daljno veliko kneževino poslal Herbersteina. Ta ni bil uspešen.

Več uspeha je imel leta 1526, ko ga je v Moskvo poslal avstrijski nadvojvoda Ferdinand I. Velika kneževina ter Poljska in Litva so podpisale petletno premirje. Premirje je prišlo prepozno, saj so istega leta Turki uničili Ogrsko.

Kljub temu je bil Herbersteinov diplomatski uspeh dolgotrajen – Habsburška monarhija in Rusija sta ostali zanesljivi zaveznici vse do krimske vojne v letih 1853‒1856.

Moskovski zapiski so Evropi razkrili skrivnostno Rusijo Herberstein je svoje dogodke v Rusiji opisal nekaj let pozneje, v leta 1549 objavljeni knjigi Rerum Moscoviticarum commentarii (sl.Moskovski zapisi). Ta knjiga je bila velika uspešnica, ki je imela velik odmev in je doživela veliko prevodov in ponatisov.

Kot pravi zgodovinar Vasko Simoniti (glej spremno besedo v Sigismund Herberstein, Moskovski zapiski, Slovenska matica, Ljubljana 2001), je Herbersteinova knjiga je prekosila vse, kar je pred tem obravnavalo Rusijo. Evropi je odkril povsem nov svet, krščanski, vendar tuj.

Zaradi znanja slovenščine je lažje navezal stike z domačini Herberstein ni bil prvi Evropejec, ki je stopil na ozemlje Velike kneževine Moskve, a je bil prvi, ki je to deželo tako podrobno predstavil evropskim bralcem. Njegovo znanje slovenščine mu je omogočilo, da se je lahko bolje sporazumeval z Moskovčani, kot so se lahko drugi Evropejci, in dobil boljši vpogled v njihovo življenje in družbo. Prav zato številni Herbersteina slavijo kot odkritelja Rusije.

Vipavec je bil v Veliki moskovski kneževini v njenih odločilnih trenutkih, ko se je utemeljevala poznejša ruska država. V obdobju njegovih potovanj je v Moskvi vladal Vasilij III. (vladal je v letih 1505‒1533). Velika moskovska kneževina, kot nam jo je predstavil v habsburški diplomat, je bila despotska država, v kateri je veliki knez po mili volji odločal o vsem, tudi o življenju in premoženju.

Pri Moskovčanih je prevladovalo mnenje, da je knezova volja božja volja. Vsi so se imeli za knezove hlapce, torej nevoljnike. Herberstein je pisal, da se to ljudstvo bolje počuti v suženjstvu, kakor v svobodi.

Pokvarjena Moskva, despotski vladar "Po vsem tem sem v dvomu, ali je za to ljudstvo res treba tako krute vlade ali pa je postalo ljudstvo divje, trdo in kruto zaradi knezovega trinoštva," se je spraševal baron, ki o Moskovčanih ni imel dobrega mnenja. Veliko bolj je cenil prebivalce drugih ruskih kneževin, na primer Novogoroda in Pskova, ki jih je imel za bolj spodobne in manj pokvarjene, kot so bili Moskovčani.

Precej pozornosti je Herberstein namenil opisovanju položaja žensk, ki je bil precej drugačen, kot ga je bil vajen doma. Moskovčanke so bile večinoma zaprte doma. Če jih je videl tujec, so veljale za nespodobne. V hiši niso imele nobenih pravic ali dolžnosti, vsa domača dela so opravljali hlapci. Žene so gospodinjile in kuhale zgolj pri siromakih.

Kar koli bi zaklala ženska, je veljalo za nečisto in to so vrgli stran, zato je na primer kokoš lahko zaklal le moški. Le poredko so hodile v cerkev in so se le izjemoma udeleževale družabnih dogodkov, razen če so bile že precej stare.

Herberstein, ki se po letu 1526 ni več vračal v Rusijo, je umrl leta 1566. V tem obdobju je v Moskvi vladal naslednik Vasilija III. Ivan IV., bolj znan kot Ivan Grozni.