Kadima za poslanski sedež pred Likudom

Kot kažejo rezultati po preštetju vseh glasov, bo imela Kadima v 120-članskem knesetu 28 sedežev, Likud pa 27. Na tretje mesto se je uvrstila skrajno desna stranka Izrael Bejtenu Avigdorja Liebermana, ki bo imela poslej 15 sedežev. To je najboljši rezultat stranke v njeni zgodovini. Na drugi strani pa laburisti Ehuda Baraka beležijo svoj najslabši rezultat v zgodovini - imeli bodo le 13 sedežev. Pomemben delež sedežev - enajst - pa je osvojila tudi ultraortodoksna stranka Šas.

Livinijevi se obetajo težave pri sestavljanju koalicije

Cipi Livni je s Kadimo sicer res osvojila največ glasov, vendar se ji kljub temu obetajo težave pri sestavljanju koalicijske vlade. V noči na sredo je že pozvala glavnega tekmeca Netanjahuja, da bi sestavila vladno koalicijo pod njenim vodstvom. Po njenih besedah Izrael zdaj potrebuje vlado narodne enotnosti.

Bo Netanjahu sam vodil vlado?

Toda Netanjahu bi po mnenju analitikov vendarle lahko tudi sam vodil vlado, če mu bo uspelo združiti celoten desni blok strank, ki so se uvrstile v parlament. Te bi lahko skupaj zbrale 64 sedežev, medtem ko jih ima levica skupaj le 56. "To je jasen znak, da si država želi sprememb," je ocenil Netanjahu, ki je pred volitvami vztrajno zavračal pozive Livnijeve k oblikovanju skupne vladne koalicije.

Peres mora poveriti mandatarja za sestavo vlade

Sedaj bo na vrsti predsednik države Šimon Peres, da bo poveril mandatarstvo za sestavo vlade tistemu kandidatu, ki bo imel za to največ možnosti. To je mogoče pričakovati že kmalu po razglasitvi uradnih rezultatov, do česar naj bi prišlo v dnevu ali dveh. Zatem bo imel mandatar 28 dni časa za sestavo vladne koalicije, po potrebi pa lahko predsednik ta rok podaljša še za 14 dni.

Če prvemu kandidatu za mandatarja v tem roku vseeno ne bo uspelo sestaviti vladne koalicije z večinsko podporo v knesetu, lahko predsednik države to nalogo poveri drugemu kandidatu, ki ima znova na voljo 28 dni za sestavo vlade. Če še temu ne uspe, lahko predsednik za mandatarja imenuje še tretjega kandidata, ki pa ima na voljo le 14 dni in če tudi njemu ne uspe, je potrebno razpisati nove volitve.

Pesimizem med Palestinci in Arabci Po volitvah je med Palestinci in v arabskem svetu zavladal pesimizem. Palestinske oblasti so izrazile bojazen, da bo spričo pričakovane desne koalicije v judovski državi mirovni proces odšel v pozabo. Gibanje Hamas je ocenilo, da so Izraelci volili za skrajneže, takega mnenja pa so tudi v arabskem svetu.

Erekat: Izraelci so volili za ohromitev mirovnega procesa Netanjahu ima boljše možnosti za oblikovanje nove vlade zaradi podpore desničarske stranke Izrael Bejtenu Avigdorja Libermana. Zaradi takih izidov - Netanjahu nasprotuje palestinski državi, ki bi uživala resnično suverenost, Liberman pa je pristaš trde roke do Palestincev - se bodo po mnenju tesnega sodelavca palestinskega predsednika Mahmuda Abasa Jaserja Abeda Raba razmere na Bližnjem vzhodu zapletle. Glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat pa je menil, da so Izraelci volili za ohromitev mirovnega procesa.

"Jasno je, da Izrael ne bo oblikoval vlade, ki bi bila sposobna nadaljevati pogajanja," je še povedal Rabo. Poudaril je tudi, da palestinske oblasti zavračajo vsakršna pogajanja s prihodnjo izraelsko vlado, ne glede na to, kdo bo na njenem čelu, če ne bo odredila popolne ustavitve judovskega naseljevanja.

Netanjahu je obljubljal "naravno rast" Netanjahu sicer ni napovedal gradnje novih naselbin, ki se je nadaljevala tudi v minulem letu, ko je brezuspešna pogajanja s palestinskimi oblastmi vodila Livnijeva, je pa obljubljal njihovo "naravno rast", to je širitev. Judovsko naseljevanje na Zahodnem bregu je eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci.

Hamas: Izraelci so volili za skrajneže Palestinsko gibanje Hamas, ki ima nadzor nad območjem Gaze in proti kateremu je Izrael od 27. decembra lani do 18. januarja vodil krvavo ofenzivo, je medtem ocenilo, da so Izraelci volili za skrajneže.

Tiskovni predstavnik Hamasa Favzi Barhum je ob tem zagrozil, da bi lahko imele volitve v Izraelu "hude in dramatične posledice" za že tako mučna pogajanja o vzpostavitvi dolgoročnega premirja v Gazi in morebitni osvoboditvi od leta 2006 zajetega izraelskega vojaka Gilada Šalita, ki potekajo pod okriljem Egipta.

"Mednarodna dejavnost potrebna bolj kot kdajkoli prej" Pesimistično oceno je podal tudi glavni palestinski časnik Al Kuds. "Diplomatske dejavnosti na splošno in mirovni proces bodo zamrznjeni," je ocenil. Zato je po mnenju časnika arabska in mednarodna dejavnost, predvsem administracija ameriškega predsednika Baracka Obame, ki bi izvajala pritisk na Izrael, potrebna bolj kot kdajkoli prej.

Pesimistični tudi v Libanonu in arabskem svetu Tako kot Palestinci so bili pesimistični tudi v Libanonu. Vodja vladajoče večine v Bejrutu Saad Hariri je ocenil, da zmaga desno usmerjenih strank kaže, da Izrael ne želi miru in postavlja ovire za mirovni proces. Član gibanja Hezbolah Husein Hadž Hasan pa je le poudaril, da so za njegovo gibanje vsi izraelski voditelji enaki.

Pesimizem ob izidu izraelskih volitev so izrazili tudi arabski časniki in analitiki. Številni so predvsem izražali zaskrbljenost, da je glavni zmagovalec desničarka Libermanova stranka.

ZDA in EU z zadržanim odzivom ZDA in EU so se z zadržanostjo odzvale na rezultate. Češko predsedstvo unije je zmagovalce volitev pozvalo, naj si prizadevajo za mirno rešitev bližnjevzhodnega spora, Bela hiša pa je napovedala, da si bo za mir prizadevala s kakršnokoli izraelsko vlado.