Japonska na poti k vojaški velesili

Japonska se je morala po porazu v drugi svetovni vojni demilitarizirati. V povojno ustavo iz leta 1947, ki so jo poraženim Japoncem narekovali zmagovalni Američani, je morala v znanem devetem členu med drugim zapisati, da za vedno zavrača vojno kot sredstvo reševanja mednarodnih sporov.

Samuraji pod zastavo OZN-ja v boju proti piratom Šele leta 1954, leto po koncu korejske vojne, je Japonska lahko ustanovila t. i. japonske samoobrambne sile. Prvič po drugi svetovni vojni so japonski vojaki stopili na tuja tla leta 1992, ko so začeli sodelovati v mirovnih operacijah OZN-ja.

Trenutno japonska vojska s svojimi ladjami v Indijskem oceanu varuje trgovske in potniške ladje pred napadi somalskih piratov. Japonska vojska sicer šteje 230.000 ljudi, skupaj z rezervisti pa 285.000.

"Miroljubni velikan" se vojaško krepi Vse večja gospodarska in geopolitična krepitev Kitajske, ki se kaže tudi v vse močnejši kitajski vojski, pa na Japonskem vzbuja vse večje nelagodje. Kitajska je od leta 2011 do 2012 dvignila izdatke za vojaški proračun za 11,2 odstotka, lani je v svojo mornarico vključila tudi prvo letalonosilko Liaoning.

Kitajska, ki sicer razglaša, da je "miroljubni velikan", je po podatkih Stockholmskega mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta (Sipri – Stockholm International Peace Research Institute) lani za vojsko namenila 166 milijard ameriških dolarjev (2 odstotka BDP-ja), kar jo postavlja na drugo mesto na svetu, za ZDA, ki so lani za vojsko namenile 682 milijard ameriških dolarjev (2,5 odstotka BDP-ja).

Japonska vojska po izdatkih peta na svetu Japonska je na tej lestvici na petem mestu, za Rusijo in Veliko Britanijo, a pred Francijo. Dežela vzhajajočega sonca je lani za vojsko namenila 59,3 milijarde ameriških dolarjev (1 odstotek BDP-ja).

Kitajska ima tudi precej močnejše ladjevje od svoje sosede na drugi strani Vzhodnokitajskega morja. Kitajska ima tretje najmočnejše vojaško ladjevje na svetu (1.102.564 bruto registrskih ton), Japonska je sicer na četrtem mestu, vendar s skoraj trikrat manjšim ladjevjem v velikosti 340.820 bruto registrskih ton.

Vroča kri zaradi otočja Senkaku Kitajska in Japonska sta na bojni nogi zlasti zaradi ozemeljskega spora glede japonskega otočja Senkaku, ki si ga lasti tudi Kitajska. Zaradi otočja je prišlo tudi že do pomorskih incidentov.

Remilitarizacija Japonske se še posebej krepi v času vladavine premierja Šinza Abeja. Japonska bo prvič v šestih letih povečala obseg svoje vojske, prvič po 11 letih pa bo tudi povečala proračunske izdatke za vojsko – gre sicer le za 0,8-odstotno povečanje, pri čemer naj vojaški izdatki ne bi presegali "samozapovedanega" odstotka japonskega BDP-ja. Kot opozarjajo številni, pa je ponovna krepitev japonske vojske odvisna od gospodarske uspešnosti države.

Izumo – simbol krepitve japonske vojaške moči Abe želi tudi spremeniti deveti člen ustave, za kar pa potrebuje dvotretjinsko podporo. Vprašanje je, kdaj bo prišlo do spremembe tega člena, saj spremembi za zdaj ni naklonjeno japonsko javno mnenje.

Splovitev 250 metrov dolge ladje Izumo (graditi so jo začeli leta 2009), ki sicer uradno velja le za rušilec, dejansko pa gre za letalonosilko, ki lahko nosi do 14 helikopterjev, in ki bo prišla v uporabo leta 2015, je simbol krepitve japonske vojaške moči.

Z ladjo Izumo je Japonska postala deseta država, ki ima v svojem vojaškem ladjevju letalonosilko. Največ jih imajo ZDA, in sicer deset, po dve Indija in Italija, po eno pa Velika Britanija, Rusija, Kitajska, Francija, Brazilija, Tajska in zdaj tudi Japonska.