Izraelska naselja se širijo, kristjani v Betlehemu pa čutijo strah

Na območju, kjer danes še lahko vidimo nekaj osličkov, koz in oljk, bodo kmalu stala stanovanja, ki bodo nudila dom več kot 2.600 ljudem v Givat Hamatosu, prvem izraelskem naselju, ki je bilo zgrajeno od leta 1997. Betlehem obkrožen z 22 naselji Givat Hamato leži med dvema naseljema. Gilo ima okoli 40 tisoč, Har Homa pa okoli 20 tisoč prebivalcev. Obe naselji sta večinoma zgrajeni na betlehemskih tleh. Naselje Givat Hamatos bo tako predstavljalo povezavo med obema mestoma, poroča The Guardian. Izrael namreč želi, da to in preostala naselja predstavljajo legitimno predmestje Jeruzalema. Premier Benjamin Netanjahu in državni organi so ob tem predstavili nov načrt širjenja v naslednjih tednih. V Jezusovem rojstnem kraju je vpliv izraelskih naselij zelo močan in poguben. V božičnem sporočilu je palestinski predsednik Mahmud Abas dejal, da sta sveti mesti Betlehem in Jeruzalem prvič po dva tisoč letih ločeni zaradi izraelskih naselij in rasističnih zidov. Betlehem je namreč zdaj obkrožen z 22 naselji. Palestinsko naselje na seznamu za rušenje V naselju Beit Sahour, ki leži na vzhodnem robu Betlehema in kjer naj bi glede na krščansko tradicijo angel pastirjem oznanil Jezusovo rojstvo, danes živi William Sahuri, ki pravi, da čuti pritisk. Pred desetimi leti se je preselil v manjše naselje, ki je bilo zgrajeno za mlade krščanske družine, od tam pa so imeli lep pogled na polja in hribovje, kjer so se včasih pasle ovce. Danes tega razgleda ni več, območje pa je za Palestince postalo nedosegljivo, saj je bilo vmes zgrajeno izraelsko stanovanjsko naselje Har Homa, ki tako kot preostala naselja v tem delu ni zgrajeno v skladu z mednarodnim zakonom, povrhu vsega pa se še širi.

Na drugi strani je Sahurijev dom na seznamu za rušenje. Naselje je bilo namreč zgrajeno brez dovoljenja, ki pa ga je na tem območju tako ali drugače nemogoče dobiti. Po protestih leta 2002 je bil odlok sicer zamrznjen, vendar še vedno obstaja.

"Tako je, kot bi sedel na bombi, za katero ne vemo, kdaj bo eksplodirala," je dejal Sahuri, ki ocenjuje, da je njegova družina na tem območju živela že več kot 300 let. "Vsak trenutek lahko pridejo z buldožerji in vse bo izginilo," je dejal zaskrbljeno. Ob tem je poudaril, da so Izraelci zgradil dom za tisoč ljudi v samo treh mesecih, medtem ko so oni morali graditi "kamen za kamnom".

Grožnje z novimi gradnjami V naselju Beit Sahur, v katerem živi okoli 15 tisoč prebivalcev, je sicer okoli 80 odstotkov kristjanov, ki pa se bojijo, da se bo gradnja izraelskih naselij še nadaljevala.

Na drugi strani Betlehema je še eno pretežno krščansko naselje, ki se bori proti gradnji, ki bi predstavljala novo pregrado. Glede na dozdajšnje načrte naj bi Izraelci z gradnjo od njihove zemlje ločili 58 družin in samostan, vendar pa se družine nameravajo boriti s pravnimi sredstvi.

Izraelci hočejo deželo brez Palestincev Kot je dejala Samira Kaisieh, ena izmed tamkajšnjih prebivalk, Izraelci pravijo, da gradijo zaradi varnosti. "V resnici pa hočejo le zemljo brez Palestincev," je prepričana.

V zadnjih desetletjih je več tisoč kristjanov zapustilo Betlehem, zato so danes tam manjšina. Leta 2008 je bilo tako v Betlehemu le 28 odstotkov krščanskega prebivalstva oziroma 25 tisoč kristjanov, še poroča The Guardian. Življenje pod okupatorjem, malo upanja in priložnosti ter nasilje Palestincev so glavni razlogi za izselitev. V zadnjih letih se je število izseljencev sicer zmanjšalo. "Mi smo tukaj in ostali bomo tukaj, da bomo pomagali naši državi, da postane realnost," je dejala ena izmed prebivalk naselja Kairos.