Izraelska letala so v noči na četrtek napadla jug območja Gaze, potem ko so palestinski skrajneži z območja Gaze prvič od veljave prekinitve ognja 18. januarja izstrelili raketo.
Izraelska vojska je povedala, da je z letali na območju Rafe obstreljevala poslopja, kjer palestinske skupine izdelujejo orožje, pa tudi območje, kjer so predori, skozi katere tihotapijo orožje iz Egipta, potem ko je bila v sredo zvečer na nenaseljeno območje mesta Ofakim na jugu Izraela izstreljena raketa.
Žrtev ni bilo
Odgovornost za izstreljeno raketo so prevzele Brigade mučenikov Al Akse, deloma neodvisno oboroženo krilo gibanja Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Izraelska vojska pa je nato še sporočila, da je na jug Izraela padla še ena raketa, ki pa prav tako kot prva ni zahtevala žrtev niti povzročila škode.
To sta prvi raketi, ki sta bili od začetka veljave prekinitve ognja 18. januarja izstreljeni na jug Izraela. Prekinitev ognja sta palestinsko gibanje Hamas in Izrael ločeno razglasila 17. januarja, s tem pa je Izrael končal tritedensko operacijo na območju Gaze, v kateri je bilo ubitih najmanj 1330 Palestincev.
Cilj ofenzive je uničenje tihotapskih predorov
Eden izmed ciljev ofenzive, ki jo je mednarodna skupnost večkrat ocenila za nesorazmerno v primerjavi s Hamasovim raketiranjem Izraela, je bil tudi uničenje tihotapskih predorov, skozi katere je po navedbah Izraela v Gazo prihajalo orožje, vključno z raketami, ki so jih nato izstreljevali na jug judovske države.
Olmert ponudil preselitev 60.000 naseljencev
Ppremier Ehud Olmert naj bi palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu ponudil preselitev okoli 60.000 judovskih naseljencev z Zahodnega brega in prenos pristojnosti nad arabskimi četrtmi v vzhodnem Jeruzalemu pod palestinsko suverenost, piše izraelski časnik Jediot Aharonot.
Bo Izrael pristal na delitev Jeruzalema?
Olmert naj bi slednje razkril med sredinim srečanjem s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Baracka Obame za Bližnji vzhod Georgeom Mitchellom. Kar zadeva vprašanje Jeruzalema, ki je eno najbolj občutljivih vprašanj v izraelsko-palestinskem sporu, saj ga obe strani zahtevata za svojo prestolnico, naj bi Izrael pristal na njegovo delitev. S tem naj bi četrti v vzhodnem Jeruzalemu predali pod palestinsko suverenost.
Olmert naj bi Abasu ponudil tudi umik z večine zasedenih ozemelj na meje izpred šestdnevne vojne leta 1967, v kateri je zasedel Zahodni breg, vzhodni Jeruzalem in Gazo. Pri tem bi opravil revizijo meja tako, da bi lahko večje skupine judovskih naselbin priključili judovski državi. V zameno naj bi novonastali palestinski državi predal enak delež ozemlja na jugu države. Palestinski državi naj bi obenem zagotovil ozemeljsko povezanost z na primer dvignjenimi ali podzemnimi cestami med Zahodnim bregom in območjem Gaze. Kar zadeva palestinske begunce iz leta 1948 in njihove potomce, pa naj bi se strani dogovorili, da se ti v Izrael ne bodo mogli vrniti.
Palestinci zaradi predčasnih volitev zavrnili podpis dokumenta
Palestinci naj bi zavrnili podpis načelnega dokumenta z omenjenimi zavezami, o katerem bi pogajanja nadaljevala prihodnja izraelska vlada, oblikovana po predčasnih parlamentarnih volitvah 10. februarja. Olmert je krivdo pripisal Abasu in glavnemu palestinskemu pogajalcu, ki naj bi stike zamrznila takoj, ko je postalo jasno, da bodo v Izraelu predčasne volitve.
Mitchell pozval k trajnemu premirju
Posebni odposlanec ameriškega predsednika Baracka Obame za Bližnji vzhod George Mitchell je po srečanju s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom v Ramali pozval k trajnemu premirju na območju Gaze. Obenem je ponovil, da si bo Washington prizadeval za mir v regiji.
Mitchell je tudi poudaril, da morajo dobrine v Gazo pritekati po legalnih poteh, v sodelovanju s palestinskimi oblastmi pod vodstvom Abasa, saj je to predpogoj za uspešnost prizadevanj za preprečitev tihotapljenja orožja na območje. Abas po pogovorih z Mitchellom ni spregovoril za javnost.
Ban pozval k 613 milijonom dolarjev pomoči za Gazo
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je medtem na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu sporočil, da bodo ZN zaprosili za 613 milijonov dolarjev pomoči, s katerimi bi zadostili potrebe tistih, ki jih je prizadela 22-dnevna izraelska ofenziva na območju Gaze. Ta sredstva so po besedah Bana potrebna za hrano, vodo, zatočišča, zdravstveno oskrbo in drugo pomoč.
Netanjahu: S Hamasom bomo opravili
V Davosu se mudi tudi vodja izraelske opozicijske stranke Likud Benjamin Netanjahu, ki se mu na predčasnih parlamentarnih volitvah obeta zmaga. Netanjahu je Hamas obtožil, da kljub krhkemu premirju nadaljujejo "teroristična prizadevanja". Ob robu foruma je Netanjahu, ki so ga novinarji vprašali o zadnjih izraelskih napadih na Gazo in novem palestinskem raketnem obstreljevanju, povedal, da "bomo opravili z njim". "Hamas je očitno zavezan nadaljevanju svoje fanatične misije uničiti Izrael," je dodal Netanjahu.
3
