Po presenetljivi aretaciji političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića ostajata na begu samo še dva obtoženca haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Mladićevo prijetje naj bi bilo bolj težavno zaradi njegovih vojaških izkušenj
Pričakovanja mednarodne skupnosti so usmerjena še zlasti v prijetje generala Ratka Mladića, ki je tako kot Karadžić obtožen za genocid in sodelovanje v genocidu ter zločine proti človečnosti in vojne zločine zaradi obleganja Sarajeva in genocida v Srebrenici leta 1995, ko je bilo ubitih 8000 Bošnjakov. Mladićevo prijetje pa naj bi bilo bolj težavno zaradi njegovih vojaških izkušenj in povezav ter sposobnosti najti zanesljive sodelavce.
Mladić naj bi imel okoli sebe zelo učinkovito varnostno mrežo
Od začetka vojne na območju nekdanje Jugoslavije, ko je bil še poveljnik garnizije nekdanje Jugoslovanske ljudske armade v Kninu na Hrvaškem, se je obkrožil s častniki iz varnostnih in obveščevalnih služb. Med njimi je bil general Zdravko Tolimir, ki so ga lani prijeli in izročili haaškemu sodišču, in ki je vzpostavil tako učinkovito varnostno mrežo okoli Mladića, da je njegovo prijetje skoraj nemogoče.
Mladić je kljub haaški obtožnici nemoteno živel v Beogradu
Vse do padca režima srbskega predsednika Slobodana Miloševića oktobra 2000 je tako Mladić kljub haaški obtožnici iz leta 1995 nemoteno živel v Beogradu. Do leta 2002 je imel zaščito srbske vojske, kar so srbske oblasti priznale leta 2006. Takrat so ob nagradi petih milijonov dolarjev, ki jih je State Department ponudil za Karadžića in Mladića, srbske oblasti ponudile še milijon evrov, a Mladića še do danes niso uspeli prijeti, saj se je zadnjih pet let umaknil v podzemlje.
Mladić med mnogimi Srbi velja za domoljuba in celo junaka
Problem je tudi v tem, da med mnogimi Srbi Mladić velja za domoljuba, če ne že za junaka, ne samo zaradi vojaških uspehov, ampak tudi zaradi obrambe Srbije. Mediji in analitiki tudi ocenjujejo, da se bo Mladić kot vojak upiral morebitni aretaciji, kar bi lahko zahtevalo žrtve, domnevajo tudi, da bi raje storil samomor kot da bi dovolil, da bi ga prijeli.
Haaško sodišče je s prijetjem Karadžića dobilo nov zagon
S prijetjem Karadžića je sicer haaško sodišče, ustanovljeno leta 1993 za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije med letoma 1991 in 1995, dobilo nov zagon, saj je bilo doslej pogosto deležno kritik, da najodgovornejših zločincev ni kaznovalo. Čeprav naj bi na prvi stopnji končalo procese do konca letošnjega leta, z delom pa 2010, se bo po aretaciji Karadžića mednarodna skupnost verjetno odločila podaljšati delovanje sodišča. Tako je Amnesty international že pozval Varnostni svet ZN, naj podaljša mandat sodišču.
Prijetje Karadžića po smrti Miloševića po štiriletnem sojenju v Haagu še pred izrekom obsodbe pa tudi vzbuja upanje, da bi z njegovo obsodbo žrtve krvave vojne v BiH le dobile zadoščenje.
V Haagu sodijo Šešlju, ki se zagovarja sam
Tako kot Milošević in nacionalist Vojislav Šešelj, ki mu sodijo od novembra, naj bi se po besedah njegovega odvetnika tudi Karadžić želel braniti sam. Odločitev je na sodišču, a bi to znalo sojenje podaljšati, tako kot v primeru Miloševića, vendar naj bi po nekaterih podatkih haaško sodišče skušalo zagotoviti čim hitrejše sojenje.
Hadžić je obtožen zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov
Poleg Mladića Haag od skupno 161 obtožencev pričakuje samo še enega ubežnika - 49-letnega Gorana Hadžića, ki je bil v času vojn na območju nekdanje Jugoslavije predsednik samooklicane Republike Srbske krajine, ki je zavzemala približno tretjino območja Hrvaške. Hadžić je obtožen zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, saj naj bi bil odgovoren za poboje več sto Hrvatov in pripadnikov drugih etničnih skupin. Obtožnica je bila objavljena leta 2004, tako kot Mladić pa naj bi se skrival v Srbiji.
4
