Ponedeljek,
8. 9. 2008,
7.54

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 8. 9. 2008, 7.54

8 let, 7 mesecev

Gruzija in Rusija pred Meddržavnim sodiščem

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu se je začelo zaslišanje o rusko-gruzijskem sporu.

Gruzija je Rusijo obtožila dolgotrajnega in nepretrganega "etničnega čiščenja" na gruzijskem ozemlju. "Pri tem primeru gre za etnično čiščenje nad Gruzijci in drugimi manjšinami na gruzijskem ozemlju," je ob začetku tridnevnega zaslišanja v imenu Gruzije poudaril odvetnik James Crawford in Rusijo obtožil, da je s pomočjo separatističnih skupin iz Južne Osetije in Abhazije nasilno preganjala etnično gruzijsko prebivalstvo. Gruzija od ICJ zahteva uvedbo varnostnih ukrepov Gruzija v sporu z Rusijo glede gruzijskih separatističnih regij Južna Osetija in Abhazija zato zahteva uvedbo nujnih varnostnih ukrepov s strani ICJ, poleg tega pa tudi ukaz sodišča, v skladu s katerim bi bila Rusija obvezana dovoliti vrnitev gruzijskih beguncev v Južno Osetijo, Abhazijo in na sosednja "okupirana" območja.

Crawford: Notranje razseljenih je bilo več kot 150.000 Gruzijcev "Etnični Gruzijci so bili napadeni in nasilno pregnani iz teh regij... in za več kot desetletje jim je bila odvzeta pravica do vrnitve... Prihajalo je do požiganja hiš, umorov civilistov, plenjenja lastnine," je danes poudarjal Crawford in dodal, da je bilo od začetka ruske invazije v Gruziji pred mesecem dni notranje razseljenih več kot 150.000 Gruzijcev.

Ahavan: Etnično čiščenje nad Gruzijci se nadaljuje Drugi zastopnik gruzijske strani, Pajam Ahavan, je pred ICJ zatrdil, da se etnično čiščenje nad Gruzijci kljub premirju, sprejetem slab teden po začetku ruskega vojaškega posredovanja v Gruziji, še vedno nadaljuje, med skupnostmi, ki jim grozi nadaljevanje etničnega čiščenja, pa izpostavil prebivalce okrožij Gali v Abhaziji, Gori in Ahalgori v Južni Osetiji.

Po zastopnikih gruzijske vlade so pred sodiščem nastopili še zastopniki Kremlja, ki so branili ravnanje Rusije in trdili, da ji zaradi gruzijskega napada na Južno Osetijo in Abhazijo enostavno ni preostalo drugega, kot da pošlje v gruzijski regiji svoje vojake. "Moja država ni imela druge možnosti, kot da se vplete," je pred sodniki zatrdil Roman Kolodkin in dodal: "Želim poudariti, da ni bila Rusija tista, ki je sprožila oborožene aktivnosti."

Ruski odvetnik izpodbijal pozornost ICJ Gruzija je 7. avgusta sprožila "močan oborožen napad" na Južno Osetijo. "To je nemudoma vodilo v številne žrtve. Ta napad Rusiji ni pustil nobene druge možnosti, kot da sproži vojaški odgovor... da prepreči nadaljnje smrti," je v imenu Rusije zatrdil Kolodkin. Obenem je ruski odvetnik tudi izpodbijal pristojnost ICJ, da sploh odloča v tem primeru, ter od sodišča zahteval, da prošnjo Gruzije zavrne.

Gruzija je postopek pred ICJ, v katerem Rusijo obtožuje, da je v letih 1993-2008 kršila Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije iz leta 1965, sprožila 12. avgusta. Ker pa lahko traja mesece, da se sodišče odloči, ali bo primer sploh obravnavalo, je Gruzija na ICJ vložila še ločeno prošnjo za uvedbo začasnih varnostnih ukrepov, o kateri bo govora danes in v naslednjih dveh dneh. Odločitev naj bi bila sprejeta v nekaj tednih.

Medvedjev: Rusija bo umaknila svoje enote po prihodu opazovalcev EU Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je po večurnih pogovorih s predsedujočim EU, francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyem, napovedal, da se bodo ruske sile z gruzijskega ozemlja - tudi iz Abhazije in Južne Osetije - umaknile po namestitvi najmanj 200 opazovalcev EU, kar naj bi se zgodilo še pred 1. oktobrom. "Videli bomo, ali jih bomo lahko v tednih po 1. oktobru v Gruzijo poslali še več," je dodal francoski predsednik.

"S predsednikom Medvedjevom smo se konkretno dogovorili, da bo Rusija najkasneje v enem tednu odpravila nadzorne točke med (strateškim gruzijskim pristaniščem) Potijem in Sinakijem. V enem mesecu pa se bodo ruske enote v popolnosti umaknile z gruzijskega ozemlja, tudi iz Abhazije in Južne Osetije," je še pojasnil Sarkozy in se ruski strani zahvalil, da je pristala na natančne roke.

Medvedjev popustil glede opazovalcev "Dogovorili smo se tudi za pospešitev namestitve opazovalcev na teh območjih in to v zadostnem številu, da bi nadomestili ruske mirovne sile do 1. oktobra 2008, vključno z najmanj 200 opazovalci iz EU," je povedal Medvedjev, ki je s tem pristal na precejšnje popuščanje, saj je Rusija do sedaj podpirala le krepitev obstoječe opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), katere članica je.

"Priznanje Abhazije in Južne Osetije je končna in nepovratna odločitev" Obenem pa je Medvedjev vztrajal, da je priznanje Abhazije in Južne Osetije s strani Rusije 26. avgusta končna in nepovratna odločitev. "To je realnost, s katero morajo računati vsi naši partnerji, tudi tisti v EU," je še zatrdil ruski predsednik, ki je dejal tudi, da je gruzijski predsednik Mihail Sakašvili dobil "bodisi neposredne ukaze ali tiho odobritev" od ameriških oblasti, da sproži "idiotsko akcijo" proti Južni Osetiji, kar je pripeljalo do posredovanja ruske vojske in nekajdnevnega oboroženega.

Pogovori o statusu separatističnih pokrajin se začnejo 15. oktobra Kljub temu pa naj bi se 15. oktobra po zagotovilih Sarkozya in Medvedjeva v švicarski Ženevi pričeli mednarodni pogovori o "načinih za zagotavljanje varnosti in stabilnosti" v Abhaziji in Južni Osetiji, kot jih predvideva sporazum o prekinitvi ognja, ki sta ga ob posredovanju Sarkozya sredi avgusta podpisala Medvedjev in gruzijski predsednik Mihail Sakašvili.

Rusija bi zaradi Gruzije še zaostrila odnose z Natom Ruski veleposlanik pri zvezi Nato Dmitrij Rogozin pa je izjavil, da bi lahko Rusija prekinila vse sodelovanje z Natom, če bo v svoje vrste sprejel Gruzijo. "Z moralno političnega gledišča bi sprejetje Gruzije v akcijski načrt za članstvo izgledalo, kot da se je Nato postavil na stran agresorja," je dejal Rogozin.