Evropa postaja celina ostarelih

Že zdaj je vsak četrti Evropejec upokojenec in te smernice se bodo samo še okrepile. Po projekcijah, ki jih je naredila Organizacija združenih narodov, bo leta 2015 v EU-ju 26,36 odstotka upokojencev (v državah, kot so Nemčija, Finska in Švedska, pa celo nad 30), leta 2030 jih bo povprečno 38 odstotkov, leta 2051 pa že 51 odstotkov.

Vse slabše razmerje med upokojenci in delovno aktivnimi Zaradi demografskih smernic – vse daljše življenjske dobe in vse manjše rodnosti – postaja razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci vse bolj skrb zbujajoče in ekonomsko nevzdržno.

Leta 1950 je v državah OECD-ja za enega upokojenca delalo 7,2 delavca, leta 1980 5,1 in leta 2010 le 4,1. Po projekcijah bo leta 2050 na enega upokojenca prišlo le še 2,1 delavca. V EU-ju je razmerje še slabše: leta 2010 je za enega zaposlenega delalo 3,5 delavca, leta 2050 pa po projekcijah le še 1,8 delavca.

Pokojninske reforme Zato ne preseneča, da se vse več držav odloča za reforme pokojninskega sistema oziroma dvig upokojitvene starosti in podaljševanje delovne dobe ter reforme trga dela, ki bi omogočale večjo vključitev starejših. Eden od ciljev pokojninskih sistemov je tudi manjšanje razlik med spoloma pri upokojitveni starosti.

Zlasti so se lotile reform države, ki imajo tako imenovani celinski pokojninski sistem oziroma Bismarckov sistem – ta sloni na vplačevanju prispevkov: Nemčija, Francija, Španija. V Nemčiji so že v obdobju socialdemokratskega kanclerja Gerharda Schröderja dvignili upokojitveno starost na 67 let. Dvig bo postopen, saj bo trajal več let – v resnici se bo upokojitvena starost na 66 let dvignila leta 2023, na 67 let pa leta 2029.

Reforme v Španiji in Franciji V Španiji je socialistična vlada Joseja Zapatera januarja 2011 skupaj s sindikati in delodajalci sklenila dogovor o dvigu upokojitvene starosti s 65 na 67 let. To bo uresničeno leta 2027. Z reformo želijo Španci znižati stroške pokojninskega sistema na 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Trenutno je v iberski državi skoraj devet milijonov upokojencev. Povprečna pokojnina znaša 906 evrov, kar pomeni 81 odstotkov povprečne plače.

Tudi v Franciji je Nicolas Sarkozy oktobra 2010 dvignil upokojitveno starost. Zaposleni morajo po tej reformi delati do 62. leta, da bi dobili polno pokojnino, oziroma do 67. leta, če nimajo 41,5 leta delovne dobe. Reformi so nasprotovali socialisti in sindikati.

Hollandova protireforma Tudi po zaslugi nasprotovanja dvigu upokojitvene starosti je maja lani na predsedniških volitvah zmagal socialist Francoise Hollande. Ta je omilil reformo – vsak, ki je začel delati pred 20. letom starosti, se lahko upokoji pri 60 letih. Povprečna francoska pokojnina znaša okoli 60 odstotkov povprečne plače. Povprečna državna pokojnina je 1.106 evrov.

Nizke pokojnine silijo nemške upokojence, da so delovno aktivni tudi v starosti. Vse več Nemcev ima tako imenovani mini-job oziroma malo delo. Jeseni 2012 se je z njim ukvarjalo več kot 812.000 Nemcev. Od leta 1999 se je število upokojencev, ki delajo tudi po upokojitvi, podvojilo. Vse več upokojencev dela tudi polni delovni čas, pri čemer niso všteti samozaposleni upokojenci.

Reforme naj bi tudi upočasnile upad pokojnin v razmerju do povprečnih plač. V Nemčiji je v obdobju reforme povprečna pokojnina znašala vsaj 69 odstotkov povprečne plače, z reformo pa se je vlada zavezala k temu, da povprečna pokojnina v času upokojitve ne bo upadla pod 67 odstotkov povprečne plače.

Vse več nemških upokojencev dela Trenutno je v največji evropski državi Nemčiji, ki ima okoli 20 milijonov upokojencev, povprečna pokojnina upokojenca, ki je delal 45 let, 1.236 evrov (povprečna neto plača je malce nad 2.200 evri). Vsaj polovica nemških upokojencev ima državno pokojnino, ki je nižja od 700 evrov.