Estonija prevzela evro

S tem je država z 1,3 milijona prebivalcev, ki se je osamosvojila leta 1991 in leta 2004 postala članica EU, uvedla skupno evropsko valuto kot prva izmed republik nekdanje Sovjetske zveze. "Najrevnejša članica območja evra" Estonski premier Andrus Ansip je po novoletnem ognjemetu izjavil, da je "Estonija najrevnejša članica območja evra, zato moramo sedaj, ko smo dosegli cilj, postoriti še veliko stvari". Zatem je simbolično na bankomatu v Tallinnu dvignil bankovec za 20 evrov. "To je močan signal privlačnosti in stabilnosti" Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je v petek v izjavi pred slovesnim prevzemom evra dejal, da "vstop Estonije v območje evra pomeni, da sedaj več kot 330 milijonov Evropejcev v svojih žepih nosi evrske bankovce in kovance". "To je močan signal privlačnosti in stabilnosti, ki jo evro prinaša državam članicam EU," je dodal Barroso.

Vključitev Estonije v območje evra sovpada z globoko krizo pred 12 leti uvedene denarne enote. Zaradi globoke zadolženosti so morale članice območja evra že priskočiti na pomoč Grčiji in Irski, zdaj pa se bojijo, da bodo pomoči potrebne tudi Portugalska, Španija in Italija. Zato številni Estonci dvomijo, da je zamenjava krone za evro v tem trenutku dobra odločitev.

Odlično pripravljeno gospodarstvo A gospodarstvo male baltske države je brez dvoma odlično pripravljeno. Estonija je kljub finančni krizi in ob neobičajno strogih varčevalnih ukrepih suvereno izpolnila pogoje za prevzem evra. O proračunskem primanjkljaju v višini zgolj 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) ter državnem dolgu v višini 7,2 odstotka BDP lahko večina držav z evrom zgolj sanja. Se je pa v zadnjem času pospešila rast cen in je s petimi odstotki v vrhu povprečja EU. Estonci so že leta 2007 skorajda izpolnili pogoje za vstop v območje evra, a ga za las zgrešili ravno zaradi visoke stopnje inflacije.

Strogi varčevalni ukrepi v času krize Od tedaj je gospodarsko najbolj uspešna baltska država občutno napredovala. Potem ko je več let beležila dvomestne stopnje gospodarske rasti, jo je izbruh finančne krize v letu 2008 pognal skorajda v prosti pad. A namesto, da bi nanj odgovorila z razvrednotenjem na evro vezane domače valute krona, kot so številni pričakovali, se je vlada premiera Andrusa Ansipa odločila za stroge varčevalne ukrepe.

Tako so se denimo zaposleni v javni upravi morali sprijazniti z znižanjem plač za 20 odstotkov. V zasebnem sektorju so se plače in prejemki znižali celo za 40 odstotkov. Hkrati se je stopnja brezposelnosti podvojila na skoraj 15 odstotkov. Vendar je za razliko od sosednje Latvije ali pozneje Grčije v Estoniji komajda prišlo do glasnih protestov prebivalcev. Medtem si je estonsko gospodarstvo vnovič opomoglo. Oktobra lani se je tako vrednost izvoza povečala za 47 odstotkov v primerjavi z oktobrom 2009.

V čakalnici sta trenutno le Litva in Latvija Za Slovenijo v letu 2007 ter Slovaško dve leti pozneje je sicer Estonija tretja vzhodnoevropska država, ki je prevzela evro. Še sedem držav tega območja - Poljska, Romunija, Madžarska, Češka, Bolgarija, Litva in Latvija - si v okviru članstva v EU prav tako prizadeva za vstop v območje skupne evropske valute, a nimajo določenih rokov. V t.i. čakalnici, evropskem mehanizmu menjalnih tečajev, sta trenutno le Litva in Latvija.