Erjavec vidi še veliko prostora za ruska vlaganja v Sloveniji

O tem je Karl Erjavec govoril tudi z ministrom Nikolajem Nikiforovom, s katerim sta se dogovorila za naslednje srečanje medvladne komisije. Kot je po pogovorih v Moskvi, s katerimi je končal dvodnevni obisk, pojasnil Erjavec sta z Lavrovom v pogovoru o gospodarskem sodelovanju veliko časa namenila prav Južnemu toku, zlasti temu, da je treba projekt realizirati.

Evropska komisija ima glede Južnega toka določene zadržke Evropska komisija ima namreč določene zadržke, Slovenija pa meni, da je treba projekt izvzeti iz tretjega energetskega paketa in to stališče zagovarja tudi v Bruslju. Lavrova je seznanil z aktivnostmi v Sloveniji glede priprav na projekt, tudi s tem, da meni, da sklenjen meddržavni sporazum z Moskvo ni v nasprotju z direktivami EU. "Kar se tiče Slovenije, ne vidimo kakšnih posebnih ovir, ki bi lahko zaustavile ta projekt in to investicijo, ki se v Sloveniji ocenjuje na skoraj milijardo evrov," je dodal Erjavec.

Konferenca na to temo v Sloveniji? Lavrovu je predlagal, da bi v Sloveniji pripravili mednarodno konferenco na ravni predsednikov držav in vlad držav, ki sodelujejo v projektu Južni tok. Na njej bi potrdili pomen projekta, kar bi lahko bilo tudi "močno sporočilo za Bruselj in Evropsko komisijo, da je za države, ki sodelujejo v tem projektu, Južni tok izjemnega strateškega pomena, kar se tiče energetike", je dejal Erjavec.

Ruska stran je po besedah Erjavca pokazala interes za konferenco na tej ravni v Sloveniji, vendar morajo pred tem imeti vse države, ki sodelujejo v trasi, vsa potrebna dovoljenja za projekt. Rusija sicer še vedno načrtuje, da bi z gradnjo v Rusiji začeli decembra letos in projekt končali v letu 2015, Slovenija pa si želi, da bi s projektom začeli leta 2013, je dodal.

Z obema ruskima sogovornikoma, tudi z ministrom za zveze in množične komunikacije Nikiforovom, se je pogovarjal tudi glede tega, da obe državi pripravljata program odprodaje kapitalskih deležev v podjetjih, kjer ima država kapitalske deleže. Po besedah Erjavca je Nikiforov povabil slovenske vlagatelje k sodelovanju pri vlaganjih v teh deležih ruskih podjetij. Program odprodaje sicer v Sloveniji še ni oblikovan, po pogovorih v Moskvi pa je ugotovil, da med ruskimi vlagatelji obstaja "velik interes za vlaganja v energetiki, v infrastrukturo, kot so železnice ter na področju telekomunikacij", je dejal Erjavec.

Glede Sirije sta se strinjala, da rešitev ni v vojaškem posredovanju Z ministrom Lavrovom sta se na dvournem pogovoru sicer dotaknila vseh področij, tudi političnega sodelovanja med državama ter pogledov na stanje v mednarodni politiki, tako o Siriji, Iranu, razmerah na Kosovu, BiH, vprašanju imena Makedonije, odnosih Rusija-Nato, volitvah v Belorusiji, Ukrajini, Gruziji. Glede Sirije sta se strinjala, da rešitev ni v vojaškem posredovanju, ampak samo skozi politični dialog in da morajo biti odločitve sprejete v okviru VS ZN.

Odnosi med državama dobri Odnose med Slovenijo in Rusijo sta ocenila kot dobre in na zelo visoki ravni na vseh področjih. Glede kulturnega sodelovanja sta se strinjala, da je treba okrepiti Forum slovanskih kultur, govorila pa sta tudi o primerni obeležitvi stote obletnice Ruske kapelice leta 2016. Kot je še dodal Erjavec, neobičajno dolg pogovor z ruskim ministrom kaže na močan interes Rusije za okrepitev sodelovanja s Slovenijo.

V vlogi sopredsedujočega medvladni komisiji za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje se je Erjavec s sopredsedujočim na ruski strani Nikiforovom dogovoril, da bo prihodnje zasedanje komisije 27. oziroma 28. novembra na Brdu pri Kranju. Na njem bodo pregledali razloge za zastoj v 12 od skupno 32 dogovorjenih projektov, odpira pa se tudi možnost 28 novih projektov. Pripravili bodo tudi več spremljevalnih dogodkov, med drugim investicijskih zajtrk z ruskimi vlagatelji, srečanja podjetij, ki izvajajo projekte idr.

Slovenija vidi še veliko prostora za ruska vlaganja Z Nikiforovom sta govorila tudi o investicijah, pri čemer Slovenija vidi še veliko prostora za ruska vlaganja, ki v zadnjem času znašajo okoli 160 milijonov evrov, je dejal Erjavec. Izpostavil pa je, da bi letos trgovinska menjava med državama lahko krepko presegla lani doseženo v vrednosti 1,6 milijarde evrov, potem ko je že lanska presegla tisto iz leta 2010 za 35 odstotkov.

V nedeljo se je sešel s slovenskimi predstavniki podjetij v Rusiji, ki so ga opozorili na sporazume, ki bi olajšali gospodarsko sodelovanje med državama. Nanašajo se na obdavčitev, zaščito investicij, pa tudi na socialno področje, ki bi omogočal boljšo ureditev statusa slovenskih podjetnikov, ki dlje časa delujejo v Rusiji.