Dvajset let od piknika, ki je odgrnil železno zaveso

To priložnost je 19. avgusta leta 1989 nekaj sto Vzhodnih Nemcev izkoristilo za pobeg čez mejo pri vasi Sopronkohida na zahodu Madžarske. Ob obletnici bo danes na tem polju potekala slovesnost, ki se je bosta udeležila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in madžarski predsednik Laszlo Solyom.

"Na Madžarskem je bil odstranjen prvi kamen iz Berlinskega zidu" Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl je 4. oktobra 1990, ko sta se združili vzhodna in zahodna Nemčija, dejal, da je bil na Madžarskem "odstranjen prvi kamen iz Berlinskega zidu". Komunistični režimi v vzhodni Evropi so sicer začeli razpadati že pred tem dogodkom na madžarskem polju.

Ko se je Budimpešta začela oddaljevati od komunistične usmeritve, se Sovjetska zveza ni odzvala. Madžarsko vodstvo se je takrat odločilo, da bo odstranilo 246 kilometrov bodeče žice na meji z Avstrijo, deloma zaradi dragega vzdrževanja. Tudi takrat se Moskva ni odzvala.

27. junija 1989 sta tako madžarski zunanji minister Gyula Horn in njegov avstrijski kolega Alois Mock z veliki kleščami simbolično zarezala v bodečo žico, ki je od leta 1966 označevala mejo z Avstrijo ter vzpostavila fizično in ideološko mejo med Vzhodom in Zahodom. Odstranjevanje žice se je sicer začelo že 2. maja.

Honecker: Berlinski zid bo stal še sto let Medtem ko se je Madžarska odmikala od sovjetskega bloka, je vzhodnonemški voditelj Erich Honecker vztrajal, da bo "Berlinski zid stal še sto let". Za Vzhodne Nemce je bila torej najlažja pot za pobeg pred komunizmom preko Madžarske, kjer je železna zavesa, ki je ločevala Vzhod in Zahod, začel padati.

"To je sprožilo val govoric, da je do Avstrije le kratek sprehod," je povedal zgodovinar Imre Toth. Poleti leta 1989 je Madžarska ponudila zatočišče desettisočem Vzhodnih Nemcev, ki so bili namenjeni na Zahod.

V navdušenju ob izginevanju železne zavese je takrat že vplivna madžarska opozicija prišla na dan z zamislijo o praznovanju evropske enotnosti na madžarsko-avstrijski meji pri Sopronkohidi.

19. avgusta 1989 so simbolično odprli mejo med Madžarsko in Avstrijo 19. avgusta so tako pripravili vseevropski piknik pod pokroviteljstvom takrat vplivnega člana politbiroja Madžarske komunistične partije Imreja Pozsgaya ter predsednika Mednarodne panevropske unije in sina zadnjega avstroogrskega cesarja Otta von Habsburga. Ob tej priložnosti naj bi za nekaj ur simbolično odprli mejo med Madžarsko in Avstrijo.

"Mejo smo nameravali odpreti ob 15. uri, vendar se nismo mogli držati dnevnega reda, ker se je množica državljanov vzhodne Nemčije ob 14.57 pognala preko meje," se spominja eden od organizatorjev dogodka Laszlo Magas.

Tisti dan je mejo z Avstrijo prestopilo več kot 600 ljudi, kar je bil prvi množični pobeg Vzhodnih Nemcev na Zahod po izgradnji Berlinskega zidu leta 1961. Madžarski mejni stražarji so "zamižali na obe očesi" in mejo znova zaprli čez tri ure.

Prek Madžarske meje prebegnilo desettisoče Vzhodnih Nemcev Madžarsko-avstrijska meja je ostala zaprta manj kot mesec dni. 11. septembra jo je madžarska vlada uradno odprla, s čimer je približno 50.000 Vzhodnim Nemcev omogočila prebeg v Avstrijo. Dva meseca kasneje, 9. novembra, je padel Berlinski zid. Do takrat se je madžarska komunistična partija kot prva v vzhodnem bloku uradno odpovedala oblasti.