Dva ministra smo odstavili s pomočjo Paris Hilton

Kakšen koncept novinarstva zagovarja ustanovitelj in večinski lastnik spletnega portala index.hr je najlažje razbrati iz njegovega stavka, da so s svojim poročanjem dva ministra hrvaške vlade odstavili s pomočjo Paris Hilton. V približno 30-članskem novinarskem kolektivu se dva novinarja ukvarjata z raziskovalnimi zgodbami, ostali novinarji pa pokrivajo politiko, šport in estrado. Babič, letnik 1978, je neposreden sogovornik, ki ne izbira besed in ki ima ambicijo, da index.hr postane najbolj vpliven medij na Hrvaškem, ki se bo razširil tudi v sosednje države.

Kako se je vse skupaj začelo? Kot hobi. Leta 1999 sem bil študent novinarstva. Bil sem zgrožen nad političnimi razmerami na Hrvaškem. Začel sem s spletno stranjo s političnimi novicami vijesti.net. Nikoli ni bilo mišljeno, da bi to postal osrednji medij, a po spletu naključij se je zgodilo ravno to. Stran se je postopoma razvijala, leta 2002 pa je nastala domena index.hr.

Začeli smo brez kapitala. Ker smo bili med prvimi in ker smo že od začetka delali povsem drugače kot vsi ostali, je začel pritekati tudi denar. Na začetku smo seveda delali kot psi od jutra do mraka, a že čez leto dni smo bili na dokaj visoki ravni profesionalnosti.

Kaj pomeni, ko pravite, da je vaš koncept novinarstva poltabloid? Na tako majhnem tržišču si ne moreš privoščiti, da bi naslavljal le visoko izobražene ljudi, ker jih enostavno ni dovolj, da bi ti omogočili dobičkonosnost. Tabloidni in resni del medija je treba jasno ločiti, a zadovoljiti moraš tako tiste, ki želijo brati o pop kulturi, kot tiste, ki želijo brati o športu ali politiki. Mi moramo in želimo biti številka ena.

Kako izgleda vaš portal? Naš koncept je zelo jasen. Na naslovnici so jasno ločena tri področja – rdeče ozadje imajo novice, zeleno šport, oranžno pa pop kultura. Tabloiden je samo slednji. Ker so novice na vrhu, tabloidnega dela sprva ne vidiš. Ljudje, ki jih tabloidne vsebine ne zanima, se jih lahko tako izognejo.

Pri vas tabloidnost in resno novinarstvo sobivata. Stvari lahko spreminjaš le tako, da veliko ljudi izve za afero, o kateri pišeš. Ko pišemo o aferah, to bere 350.000 ljudi. Morda jih je polovica prišla na portal, da bi prebrala vest o Paris Hilton. Toda nato so prebrali tudi vest o aferi Iva Sanaderja. Ko 350.000 ljudi prebere takšno vest, tega ni mogoče več ignorirati.

Vpliv index.hr se kaže v tem, da sta mogla zaradi vašega pisanja oditi dva ministra. Zamenjali smo ministra Žužula. Novinar, ki korupcijske afere ni smel objaviti v svojem mediju, je tekst objavil pri nas. Ta zgodba se je nato razvijala tudi v ostalih medijih in minister je odstopil. Drugi je minister Kirin, ki se je moral posloviti po tem, ko smo objavili njegove fotografije s haškim osumljencem Markačem, ki je bil v hišnem priporu, pa smo ga ujeli, kako z ministrom odhaja z doma.

Pišemo o zgodbah, ki so za Hrvaško pomembne. Čeprav si prizadevamo, da bi iz njih naredili tudi dober posel, pa se z novinarstvom ukvarjamo iz idealizma. Ko smo začeli, smo bili idealisti, a tudi zdaj od idealov nismo odstopili.

Najpomembnejša vaša zgodba pa je tista o Severininem golem videu, kajne? Najvažnejša je tistim, ki so nanjo najbolj masturbirali. Sam mislim, da je to najmanj pomembna zgodba, ki jo je objavil index.hr.

A s to zgodbo ste postali prepoznavni. Vsaka zgodba, okoli katere se dvigne toliko prahu, ti seveda pomaga. Mi denarja nismo imeli. Edini način, da smo pridobili oglase, je bil, da objavljamo afere in kontroverzne zgodbe, ki nam bodo dale brezplačen prostor v medijih. Zaradi Severina smo v medijih dobili veliko pozornosti.

Zakaj pravite, da mediji igrajo lažno objektivnost? Menim, da objektivnosti v novinarstvu ni. Kaj pomeni biti objektiven? Če to pomeni biti nevtralen, potem to ni objektivnost. Ali bi bil objektiven nekdo, ki bi v času druge svetovne vojne dejal, da imajo pravico do svojega mnenja tako Judje kot Hitler? Še posebej v državah z nestabilno demokracijo, kot je Hrvaška, se moraš opredeliti. Pri tem pa moraš biti transparenten. Vedno povemo, zakaj koga podpiramo in to ljudje vedo. Povemo, za koga navijamo.

Tudi pred volitvami? Na zadnjih predsedniških volitvah sem objavil članek, v katerem sem napisal, da smo proti lažem in primitivizmu, torej smo proti Milanu Bandću. Nismo napisali, da smo za Iva Josipovića, ker nismo bili zanj. Bili smo proti Bandiću, ker smo menili, da bi Hrvaški povzročil veliko zlo. Naredili smo tisto, kar je bilo dobro za Hrvaško.

Slišim, da vas spremlja varnostnik? Ha, ha. Ne, to ni varnostnik. Čeprav mi je všeč, da tako mislite, ker mi laska. Nisem tako pomemben in bogat, da bi ga imel. To je moj direktor marketinga, on je na tej funkciji, ker je moj najboljši prijatelj. Povabil sem ga v Slovenijo, ker moja punca ni mogla potovati z menoj, meni pa bi bilo dolgčas, če bi šel sam.

No, pa sem uspel postaviti tudi tabloidno vprašanje. Ha, ha. Če hočeš, napiši, da imam varnostnika.