Dobrica Ćosić: ZDA in Rusija sta hoteli, da nasledim Tita

Ćosić, ki je 18. maja letos umrl v 93. letu, je svojo zapuščino pustil založniku Slobodanu Gavriloviću, s katerim sta bila prijatelja 36 let, zadnje desetletje pa sta se pogovarjala o vseh najpomembnejših temah srbske politike in zgodovine. Gavrilović je vse pogovore posnel, material pa po Ćosićevi smrti objavlja v časopisu Nedeljnik.

Med enim od teh pogovorov, je razvidno iz prvega v nizu več feljtonov, je Ćosić razkril, da ga je 20 dni po Titovi smrti 4. maja 1980 iz ZDA poklical njegov založnik Jovanović, naj hitro pride v London. Med sprehodom po britanski prestolnici mu je Jovanović pojasnil, da je predstavnik Cie in da mu prenaša sporočilo Jurija Andropova, voditelja Sovjetske zveze, in ameriške vlade. Washington in Moskva si želita, je dejal založnik, da Tita na čelu Jugoslavije nasledi Ćosić, ki da je boljša izbira od drugega morebitnega naslednika Milovana Djilasa. Američani in Rusi so namreč sklenili, da je Ćosić mlajši in bolj priljubljen od Djilasa.

Ponujali so mu Nobelovo nagrado "Zavrnil sem Titovo ponudbo, zavrnil bom tudi vašo, ker nisem sposoben. Kako vam lahko pade na pamet, da bi nek pisatelj, povsem neusposobljen, lahko zamenjal Tita. Kako se lahko zamenja Tita?" je po lastnih besedah odgovoril Ćosić. Da bi ga pregovorili, so mu ponujali celo Nobelovo nagrado za književnost.

"Nisem ustvaril Miloševića" Ćosić, rojen leta 1921 v Veliki Drenovi pri Kruševcu, je bil eden vidnejših zagovornikov velikosrbskih stališč v 80. letih prejšnjega stoletja. Kritiki mu pripisujejo, da je utemeljil srbsko nacionalistično gibanje in da je bil privrženec Slobodana Miloševića. "Ena največjih političnih laži našega časa, ena največjih neumnosti našega časa je teza, da sem vplival na Miloševića in da je Milošević moj politični produkt," je dejal Ćosić, ki je bil med letoma 1992 in 1993 predsednik Zvezne republike Jugoslavije.