Deset regij, ki želijo v ruski objem

Potem ko smo predstavili deset regij, ki želijo iz Rusije, predstavljamo deset regij, ki bi se po mnenju revije Foreign Policy po zgledu Krima želele priključiti Rusiji.

Pridnjestrska republika Ta republika ima okoli pol milijona prebivalcev, dolga je okoli 700 kilometrov, široka pa 25 in se razteza na vzhodnem bregu reke Dnjester, ki jo ločuje od preostanka Moldavije, od katere se je Pridnjestrje odcepilo leta 1992. Čeprav so ji pri tem pomagali ruska vojska in kozaki, pa neodvisne Pridnjestrske republike ni priznala niti Rusija, diplomatske odnose pa ima le z Abhazijo, Južno Osetijo in Gorskim Karabahom.

Čeprav je de jure del Moldavije, ima de facto neodvisnost in deluje kot država: organizirana je kot predsedniška republika, upravljajo jo vlada, parlament, oborožene sile, policija in poštni sistem. Oblasti so po odcepitvi sprejele ustavo, zastavo, državno himno in grb.

Pridnjestrski parlament je rusko dumo po zgledu Krima zaprosil za priključitev Rusiji, kar pa bi se lahko izkazalo za težavno, saj je Pridnjestrje ujeto med Moldavijo in Ukrajino in nima skupnih meja z Rusijo. Vendar to ni ovira za Kaliningrad, zato bi lahko delovalo tudi v primeru Pridnjestrske republike.

Donecki bazen Donecki bazen na vzhodu Ukrajine z okoli sedmimi milijoni prebivalcev je bilo industrijsko središče Sovjetske zveze, ki ga je razglasila za srce Rusije. Koncentracija jeklarskih, premogovniških in drugih težkih industrij je privabila številne Ruse in ustvarila močno prorusko večino v najgosteje naseljenem predelu Ukrajine (z izjemo Kijeva).

Ukrajinski politik Hryhoriy Nemyria, ki prihaja iz Donecka, je o prepletenosti ruskega in ukrajinskega nekoč dejal, da večina ljudi "resnično ne more reči, kateri etnični skupini pripada, ker je večina družin, tako kot moja, mešana". Anketa o regionalnih identitetah iz leta 2011 je razkrila, da okoli 40 odstotkov prebivalcev Doneckega bazena trdi, da imajo sovjetsko identiteto.

Donecki bazen z neuradno prestolnico Doneck je najverjetnejše naslednje prizorišče ruskega prisvajanja ozemlja.

Nova Rusija Področje severno od Krima se je imenovalo Nova Rusija, ko ga je Kremelj iztrgal otomanskemu nadzoru v 18. stoletju. Področje je še vedno zelo rusofilsko, še posebej v večjih mestih, kot sta Odesa in Dnepropetrovsk, in je konsistentno glasovalo za Stranko regij Viktorja Janukoviča in druge proruske kandidate.

Področje Nove Rusije bi z lahkoto prepričali, da se tesneje poveže z Moskvo in obrne stran od Kijeva. Marca so iz mesta Strilkove tik nad Krimom poročali, da je Rusija zasedla črpališče nafte.

Abhazija Le 40 kilometrov vzhodno od Sočija leži Abhazija, eno od štirih t. i. zamrznjenih konfliktov (preostala so Pridnjestrje, Južna Osetija in Gorski Karabah). Rdeča armada je leta 1993 pomagala iz Abhazije pregnati Gruzijce. Tudi neodvisnost Abhazije priznava le peščica držav.

Če se bo pridružitev Krima k Rusiji izkazala za uspešno, bi tudi Abhazijo utegnilo zamikati, da postane del Ruske federacije.

Južna Osetija Še en del Gruzije, ki bi bil raje pod Moskvo. Avgusta 2008 so ruski tanki vdrli v Gruzijo in jo v kratki vojni porazili.

Južna Osetija z okoli 55 tisoč prebivalci, ki so potomci Alanov, indoiranskega plemena, predstavlja najmanjši neuradni ruski protektorat.

Belorusija Belorusiji od leta 1994 naprej vlada Aleksander Lukašenko, s katerim pa Putin ni vedno najbolj zadovoljen.

Med Belorusijo in Rusijo vladajo take politične in kulturne podobnosti, da sta leta 1999 podpisali dogovor o oblikovanju konfederacije, ki pa ni nikoli zares zaživela.

Severni Kazahstan Rusija ostaja največja država na svetu, čeprav se je od časov Sovjetske zveze precej ozemeljsko pomanjšala, in to predvsem zaradi odcepitev osrednjeazijskih republik, med katerimi je bila največja Kazahstan.

V sovjetskih časih so bili Rusi številčnejši od Kazahstancev v njihovi lastni republiki. Danes ni več tako, a Rusi na severu Kazahstana ob meji z Rusijo ostajajo v večini.

Podobno kot Krim je bilo tudi to območje del Rusije, preden so ga v času Sovjetske zveze priključili Kazahstanu. Vrnitev tega območja k Rusiji bi gotovo okrepila ruski ponos, še posebej, ker je tam lociran kozmodrom Bajkonur, največji na svetu.

Baltski Rusi Če bi želel Putin v novo bitko z EU, je malo dvoma, kje bi se začele težave – v treh baltskih državah, edinih nekdanjih sovjetskih republikah, ki so danes članice evropske povezave. Estonija, Latvija in Litva se uveljavljajo kot tehnološko napredne države, ki raje sledijo skandinavskemu modelu, kot da se utapljajo v sovjetski preteklosti. Vendar pa je vsaka dom precejšnji ruski manjšini.

V nekaterih regijah in mestih teh držav večino predstavljajo Rusi, njihova nostalgičnost in frustracija pa sta vir strahu za baltske države.

Gorski Karabah Leta 1989 so v Gorskem Karabahu izbruhnili spori med Armenci in večinskimi Azeri. Več mesecev krvavih bojev in medsebojnih masakrov se je končalo s pat pozicijo, ki traja še danes, Armenci pa so ustanovili svojo državo Arzah, regijo, ki je uradno še vedno del Azerbajdžana in bi si jo Rusija lahko priključila.

Brighton Beach, Brooklyn Rusija si je Krim priključila, češ da je bil ta polotok vedno ruski, kar pa ni povsem res. Pred več kot 300 leti so na Krimu vladali Turki in Tatari.

Putin bi lahko svojo doktrino spremenil in trdil, da ima Rusija pravice povsod, kjer živi večinsko rusko prebivalstvo kot na primer v Brighton Beachu v Brooklynu v ZDA.

Najbolj severna ameriška zvezna država Aljaska je bila nekoč Ruska, ZDA so jo kupile leta 1867. Peticija, ki podpira priključitev Aljaske nazaj k Rusiji, je samo v zadnjih nekaj dneh dobila 18 tisoč podpisov, kar je približno petina, potrebna za uraden odziv Bele hiše.