Črpanje nafte v pragozdni idili

Okoljevarstvene organizacije že nekaj časa opozarjajo, da je ogrožen amazonski pragozd. Med najbolj ogroženimi je ekvadorski nacionalni park Yasuni. Nedavna odločitev ekvadorske vlade, da tam dopusti črpanje nafte, pa nikakor ni pomagala pri ohranjanju tega ekosistema. Ekvadorska vlada se je odločila, da bo koncesijo za črpanje podelila kitajskim podjetjem.

"Odločitev ekvadorskega predsednika Rafaela Corree je odgovor na mednarodni pritisk," je za Deutsche Welle dejal ekvadorski okoljevarstvenik Jorge Espinoza: "Toda ne na pritisk, da bi rešili pragozd, temveč na pritisk Kitajske. Ekvador Kitajski dolguje veliko denarja, ki ga lahko vrne le z našo nafto."

Tega ne tajijo niti politiki. Nekdanji ekvadorski minister za energetiko Albert Acosta je potrdil, da je bila odločitev o črpanju nafte res vprašanje dolga. "Lahko bi rekli, da je bila ta odločitev sprejeta zaradi denarja. Če bi v prihodnjih treh ali štirih letih res začeli črpati nafto v pragozdu, bi bilo to lahko jamstvo za naša posojila."

Odvisnost od Kitajske Ekvador je odvisen od posojil in investicij iz Kitajske. Odkar se je leta 2008 iztekel moratorij za izplačilo dolgov, je država izključena iz mednarodnega tržišča kapitala in tako ne dobiva posojil iz Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Vsota, ki jo Ekvador trenutno dolguje Kitajski, je okoli 20 milijard dolarjev.

Povezanost Ekvadorja in Kitajske se je začela leta 2007, ko je na oblast prišel zdajšnji predsednik Rafael Correa. Kitajska je iskala nove vire energije, Ekvador denar. Takrat je Ekvador tretjino svoje nafte prodal ZDA, po ocenah pa zdaj več kot polovica ekvadorske nafte odhaja na Kitajsko. Letos so sklenili dogovor, da bo kitajski državni koncern China National Petrolum Company v ekvadorske rafinerije vložil 12,5 milijarde dolarjev.

"Kitajske investicije v Latinski Ameriki vrtoglavo rastejo. Odnos teh držav do Kitajske je prav ponižen," je opozoril Philip Fearnside, raziskovalec Nacionalnega inštituta za raziskovanje Amazonije v Braziliji. Prav zato lahko Kitajska neovirano v pragozdu črpa nafto, ne da bi se ozirala na okolje.

Okoljevarstveniki niso obupali Organizacije za zaščito okolja pa ne krivijo le Kitajcev, temveč tudi ekvadorsko vlado. "Obstajala sta načrt A, po katerem bi morala nafta ostati pod pragozdom, in načrt B, po katerem bi jo začeli črpati, če bi Ekvadorju zmanjkalo denarja," je razložila Veronica Arias iz nevladne organizacije Center za pravice narave in okolja.

Toda mednarodna skupnost je načrt B razumela kot izsiljevanje, zato se je avgusta predsednik odločil, da bo dovolil črpanje. Eden od vzrokov za to je bilo tudi to, da je Ekvador od Evropske skupnosti od načrtovanih treh in pol milijard dolarjev za zaščito tega naravnega parka dobil le 13 milijonov dolarjev. "Svet nas je pustil na cedilu," je tedaj izjavil ekvadorski predsednik.

Člani okoljskih organizacij in pripadniki plemen, ki živijo na ogroženem območju, pa še niso končali boja za zaščito naravnega parka. Zbirajo podpise, da bi lahko vložili zahtevo za referendum. Vprašanje pa je, ali bodo lahko sploh spremenili odločitev o začetku črpanja nafte. Predsednikovo odločitev mora potrditi še parlament, a ker ima v njem večino predsednikova stranka, lahko že zdaj predvidevamo, kakšen bo izid glasovanja.