Ciper bo za reševanje krize posegel po zlatih rezervah

Ciper je moral pred kratkim sprejeti težke pogoje mednarodne pomoči, da bi se rešil pred bankrotom. Od mednarodnih posojilodajalcev bo prejel deset milijard evrov, za kar je moral zagotoviti 5,8 milijarde evrov lastnega prispevka. S trojko evropskih posojilodajalcev naj bi se dogovorili, da del teh sredstev zagotovi tudi s prodajo presežka svojih zlatih rezerv.

Ciper ima sicer 13,9 tone zlata, kar predstavlja 58,3 odstotka njegovih denarnih rezerv. Čeprav količina zlata v vrednosti 400 milijonov evrov ni dovolj velika, da bi povsem zasukala svetovni trg z zlatom, pa ga je vsaj močno razgibala. Borzna cena zlata je v enem dnevu padla za več kot 16 točk oziroma 1,15 odstotka.

Za pomoč je Ciper zaprosil že junija lani, potem ko sta banki Laiki in Bank of Cyprus po obsežnem odpisu dolga Grčiji zaprosili za državno pomoč. Kot del dogovora bodo banko Laiki dokončno zaprli, pri reševanju bančnega sektorja in države pa bodo prisiljeni pomagati tudi varčevalci, ki imajo na računih ciprskih bankah več kot 100.000 evrov. Ti lahko izgubijo do 60 odstotkov vrednosti svojih depozitov.