Ameriški podpredsednik Dick Cheney je danes ob obisku v Kijevu izrazil podporo Ukrajini, krivdo za težave te države pa je pripisal Rusiji.
Cheney, ki je v Kijev dopotoval v četrtek iz Gruzije, se je najprej sešel z ukrajinsko premierko Julijo Timošenko, nato pa še s predsednikom Viktorjem Juščenkom.
Razpad vladajoče koalicije
Cheney se v Ukrajini mudi v času politične krize, zaradi katere je razpadla vladajoča prozahodna koalicija med blokom Timošenkove in Juščenkovo Našo Ukrajino. Juščenkova stranka je v sredo izstopila iz vlade, ker je Timošenkova v torek v sodelovanju s prorusko opozicijo sprejela več zakonov, ki zmanjšujejo pristojnosti predsednika države.
Ameriški podpredsednik naj bi med obiskom v Ukrajini, ki sodi v okvir turneje, namenjene krepitvi ameriških zaveznic v regiji po gruzijsko-ruskem sporu, poskušal zakrpati rane v ukrajinski koaliciji. Kot je po srečanju med Cheneyjem in Timošenkovo povedala predstavnica ameriške administracije Megan Mitchell, je Cheney "priznal, da je zaradi zadnjega razvoja dogodkov v Rusiji v Ukrajini sedaj čas, poln izzivov".
Cheney hvali spremembe v državi
Mitchellova je še napovedala, da bo Cheney še danes javno ponovil zavezo ZDA Ukrajini. Na srečanju z Juščenkom je Cheney že pohvalil spremembe, odkar se je pred 20 leti nazadnje mudil v Ukrajini. "Prišlo je do občudovanja vrednih sprememb. Moja delegacija in jaz smo hvaležni za gostoljubje. Odnos med Kijevom, Ukrajino in ZDA je seveda zelo pomemben," je še dejal.
Juščenko z ZDA deli kritičen pogled na Rusijo
Juščenko pa je povedal, da z ZDA deli kritičen pogled na rusko vojaško posredovanje v Gruziji. "Visoko cenimo naš dvostranski, strateški odnos. Pri večini vprašanj, vključno z Gruzijo, se strinjamo z ZDA," je dejal. Ob tem je še menil, da je mogoče konflikt v Gruziji zaradi separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije rešiti po mirni poti.
Cheney, ki je v okviru turneje že obiskal Azerbajdžan in Gruzijo, bo danes odpotoval v Italijo, še pred tem pa bo v Kijevu obiskal spomenik holodomorju oz. ukrajinski veliki lakoti v 30. letih minulega stoletja.