Časovna bomba v vladi Merklove

Do kongresa socialdemokratov (SPD) prejšnji teden so bila koalicijska pogajanja (presenetljivo) harmonična. Pogajalske skupine so se dogovorile o številnih zvišanjih socialnih izdatkov. Napoved SPD o možnosti povezovanja z Levo stranko v prihodnosti na državni ravni (skupaj sta stranki že vladali v nekaterih zveznih deželah) pa je grobo posegla v to harmonijo. Strateška ponudba Levici je bila hladen tuš za Angelo Merkel.

SPD je doslej zavračala možnost koalicije z levičarsko stranko, katere politiko označuje za nerealistično. Leva stranka ima korenine v komunistični stranki SED, ki je vladala v Vzhodni Nemčiji, in zahteva konec vseh tujih vojaških misij, prepoved izvoza orožja ter razpustitev zveze Nato. SPD zameri Levici, da je v svoje vrste zvabila na tisoče njenih volivcev, nezadovoljnih z Agendo 2010 in njenimi socialnimi rezi, ki jih je sprejela zadnja vlada pod vodstvom SPD. Sovraštvo se je poglobilo s prebegom nekdanjega prvega moža SPD Oskarja Lafontaina k Levici.

"To je nezaslišano" Nihče ne pričakuje, da se bo SPD umaknila iz koalicijskih pogajanj in sklenila zavezništvo z Levico. Da bi se to zgodilo, bi morala Levica precej spremeniti svojo politiko, a kar se je morda zdelo kot dober političen manever pritiska na pogajalskega partnerja, je hkrati zasejalo seme dvoma med konservativce (CDU/CSU). "To je nezaslišano," se je hudoval generalni sekretar CSU Alexander Dobrindt.

Konservativci se sprašujejo: kaj če se v nekem trenutku SPD umakne iz vlade? Bodo imeli med skupnim vladanjem Merklovo za talko? Kakšne so alternativne možnosti konservativcev, če se SPD res umakne? Nova vlada Merklove bi bila lahko bolj šibka, kot se je zdelo, saj SPD že razmišlja o obdobju po Merklovi. Napoved je pretresla pogajanja o novi koaliciji in, kot je zapisal Spiegel, pomeni tiktakajočo bombo, ki bi lahko raznesla tretjo vlado Merklove še pred naslednjimi volitvami leta 2017.

Med konservativci je bilo kmalu mogoče slišati pozive, naj okrepijo vezi z Zelenimi, še edinimi preostalimi kandidati za morebitnega koalicijskega partnerja, s katerim pa so pred mesecem dni hitro končali preliminarne pogovore. Vidni predstavniki CSU se bojijo, da bi lahko SPD kadarkoli v obdobju velike koalicije katero od najbolj spornih tem – od istospolnih porok, kvot za ženske ali družinske politike – uporabila kot izgovor za odhod iz koalicije. Vprašanje je, ali so strahovi konservativcev upravičeni, saj bo potrebnega še kar nekaj časa, da SPD in Levica zgradita kolikor toliko trden medsebojni most.

Vse manj časa Konec pogajanj koalicijskih pogajanj je napovedan za konec prihodnjega tedna, zatem bodo padle odločitve o tem, kdo bo podpisal koalicijsko pogodbo, do takrat pa velja: nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno.

Zdaj gre predvsem za denar. Finance bodo glavna tema pogajanj še pred koncem tega tedna. V začetku prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, od kod naj bi prišel denar za izpolnitev številnih (socialnih) želja. Zvišanja davkov verjetno ne bo, vprašljivo je, ali bo z znižanjem subvencij in izboljšanjem pobiranja obstoječih davkov v blagajno priteklo dovolj denarja za financiranje najljubših projektov obeh strank. Seznam spornih vprašanj, o katerih se niso zedinili, je dolg, časa do 27. novembra, ko naj bi bila koalicijska pogodba napisana, pa je vse manj.