"Bruselj bo predlagal dodatne sankcije za kršitelje javnofinančne discipline"

Tako piše v predlogih za javnofinančno in gospodarsko reformo v Evropski uniji ob izhodu iz krize glede na osnutek dokumenta, ki je prišel v roke britanskemu časniku Financial Times (FT).

Sankcije že obstajajo Sankcije že po sedaj obstoječih pravilih EU obstajajo v okviru postopka presežnega javnofinančnega primanjkljaja za države EU, njihova predvidena višina pa glede na obseg kršitve znaša od 0,2 pa vse do 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Postopek je vezan na pakt o stabilnosti in rasti, ki kot zgornjo dovoljeno mejo primanjkljaja predvideva tri odstotke BDP, a po reformi sredi desetletja, ki sta jo izsilili gospodarsko najmočnejši članici območja evra Nemčija in Francija državam dovoljuje precej manevrskega prostora.

Doslej sankcije še niso bile uveljavljene Obenem te sankcije zaradi dolgotrajnih postopkov in vloge držav članic pri njihovem predpisovanju nikoli doslej niso bile uveljavljene.

Poleg tega pakt predvideva tudi zgornjo mejo za javni dolg (60 odstotkov BDP), a nanj doslej še niso bile vezane sankcije. Novi predlogi komisije, ki jih bosta prihodnji teden v Bruslju predstavila predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn, naj bi po pisanju FT predvideli tudi sankcije za države, ki jim dolgoročno ne uspe znižati visokega javnega dolga.

Države bodo morale dokazati, da jim je uspelo razliko zmanjšati V skladu z dokumentom, do katerega so se dokopali na FT, naj bi države morale v triletnem obdobju dokazati, da jim je uspelo razliko do 60 odstotkov zmanjšati za vsaj dvajsetino. Če tega ne bi storile, naj bi jim grozila kazen v višini 0,2 odstotka BDP.

Da bi povečali njihovo učinkovitost, naj bi bilo sedaj sankcije moč preprečiti le, če v roku desetih dni proti njim glasuje kvalificirana večina vseh voditeljev unije.

Predlogi naj bi vsebovali strožji nadzor Poleg tega naj bi predlogi komisije vsebovali tudi strožji nadzor nad vsakoletnim upravljanjem z javnimi financami, pri čemer letno povečanje javne porabe ne bi smelo bistveno presegati rasti BDP.

Kot kaže, komisija predvideva tudi okrepljen nadzor nad konkurenčnostjo držav članic, saj naj bi predlagala vzpostavitev posebnega semaforja gospodarske konkurenčnosti, državam, ki ne bi bile uspešne in bi beležile resna gospodarska nesorazmerja, pa bi grozila kazen v višini 0,1 odstotka BDP.

Reformo snuje tudi skupina pod Van Rompuyem Koliko od tega se bo na koncu uresničilo, je po pisanju FT veliko vprašanje. Poleg komisije reformo t. i. gospodarskega upravljanja v EU snuje tudi posebna delovna skupina pod vodstvom stalnega predsednika EU Hermana Van Rompuya, v kateri sodelujejo predvsem finančni ministri unije.

Med komisijo in Van Rompuyevo skupino prihaja do tekmovanja in kljub znakom zbliževanja pogledov med Brusljem in nacionalnimi prestolnicami v luči javnofinančnih težav po krizi, je težko reči, ali bo prevladal pogled komisije ali držav članic, ki v veliki meri niso navdušene nad novimi sankcijami.

Metodologija za ugotavljanje zadolženosti še ni določena Nejasno je tudi, ali bodo nova okrepljena pravila veljala za vse države EU ali zgolj za članice evrskega območja. Nemčija se zavzema za prvo možnost, Francija in Velika Britanija pa sta iz različnih argumentov bolj naklonjeni drugi. Prav tako še ni jasno, natančno kakšno metodologijo naj bi uporabljali za ugotavljanje, ali je določena država preveč zadolžena.