Bogati za desnico, revni za levico

Po raziskavi povezave med strankarsko naklonjenostjo posameznika ter njegovimi dohodki in premoženjem, ki jo je opravil Nemški inštitut za raziskovanje gospodarstva (nem. Deutschen Institut für Wirtschaftsforschung – DIW), se je pokazalo, da so volivci z velikimi zaslužki in premoženjem naklonjeni CDU/CSU in liberalni FDP. Toda nadpovprečno veliko je med njimi tudi volivcev Zelenih.

Višji davki bi prizadeli največ volivcev liberalne FDP Če bi levim strankam po nemških volitvah, ki bodo 22. septembra, uspelo sestaviti vladno koalicijo in uresničiti predvolilne programe o višjih davkih, bi ti po izračunih DIW prizadeli dvajset odstotkov volivcev FDP, deset odstotkov volivcev krščanske Unije (CDU/CSU) in Zelenih ter zanemarljiv delež SPD in Leve stranke.

Za obe krščanski sestrski stranki CDU in CSU je značilno, da imata veliko volivcev tudi med tistimi, ki spadajo v spodnji dohodkovni razred oziroma skupino (31,4 odstotka), kljub temu pa delež njihovih volivcev narašča z naraščanjem dohodkov – v srednjem razredu (od 900 do 2.600 evrov neto mesečno) je 38,9 odstotka volivcev Unije, v zgornjem (nad 2.600 evrov mesečno) pa 45 odstotkov. Podobno je pri liberalni FDP (od 3,4 prek 4,4 do 8,1 odstotka v zgornjem dohodkovnem razredu).

Levica najmočnejša v spodnjem in srednjem razredu, najšibkejša med najbogatejšimi Obratno je pri nemških socialdemokratih (SPD) in Levi stranki. Med tistimi, ki imajo najnižje dohodke, je volivcev SPD 33,7 odstotka (torej le dobra dva odstotka več kot volivcev krščanske unije), med "zlato sredino" imajo nekaj več volivcev, 34,4 odstotka, nato pa krivulja pade navzdol – v zgornji skupini glede na dohodek imajo 25,4 odstotka volivcev.

Še bolj očitno je to pri najbolj levo usmerjeni stranki v nemškem bundestagu, Levi stranki. Med tistimi s plitvimi žepi bi zanjo volilo 12,9 odstotka, med srednjo dohodkovno skupino 7,5 odstotka, med najbolj plačanimi pa le 2,8 odstotka.

Med tistimi, ki imajo največ pod palcem, tudi veliko volivcev Zelenih Med levousmerjenimi strankami odstopajo Zeleni, saj imajo veliko volivcev tudi med najbolj plačanimi. V spodnjem dohodkovnem razredu je njihovih volivcev 12,5 odstotka, kar je manj od Leve stranke, nato delež njihovih volivcev v srednjem razredu pade (11,8 odstotka), a se spet dvigne pri tistih z najglobljimi žepi, na 17,2 odstotka.

Tudi v bolj plačanih skupinah znotraj zgornjega dohodkovnega razreda so Zeleni dobro zastopani. Med t. i. top deset odstotkov najbolj plačanih (od 3.041 evra neto mesečno) imajo 17,1 odstotka volivcev, v t. i. top pet odstotkih najbolj plačanih (od 3.767 evrov neto mesečno) 15,3 odstotka, v skupini najbolj plačanih – v t. i. top enem odstotku (od 6.122 evrov neto mesečno) – pa 14,3 odstotka.

Prav zaradi tega številni analitiki opozarjajo, da bo predvolilni davčni program Zelenih (ti tako kot SPD zahtevajo pri najvišjem dohodninskem razredu dvig stopnje obdavčitve z 42 na 49 odstotkov; Leva stranka je za 53 odstotkov) obremenil veliko njihovih volivcev.

Tudi z naraščanjem premoženja narašča naklonjenost meščanskim strankam Po drugi strani pa v DIW sklepajo, da bi lahko glede na to, da je veliko volivcev Zelenih zaposlenih v javnem sektorju in v gospodarskih panogah, ki so zelo povezane z državo, ti lahko z razumevanjem gledali na višje davke, s katerimi bi se financirali večji državni izdatki, na primer za izobraževanje in vrtce.

Podobno kot pri dohodkih je pri premoženju. Med volivci, ki imajo najmanj premoženja, je večina volivcev levice (skupaj imajo vse tri stranke 58,7 odstotka), desnica – Unija in FDP – pa 32,8 odstotka. V srednjem premoženjskem razredu je skupaj volivcev levice 57,1 odstotka, desnice pa 39,6. V zgornjem premoženjskem razredu pa je razmerje sil že obratno: levica ima 39,1 odstotka, desnica oziroma meščanske stranke pa 58,5 odstotka.