Bo Libija postala zlata jama tudi za slovenska podjetja?

Novembra 2009 je Libijo obiskal takratni slovenski premier Borut Pahor. S tedanjim libijskim voditeljem Moamerjem Gadafijem sta se pogovarjala o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama.

SCT naj bi pričakoval milijardni posel, Libijci kot rešitelji Stožic Slovenija se je zlasti nadejala poslov v gradbeništvu, saj je Libija načrtovala številne infrastrukturne projekte – po obisku se je v medijih celo pojavila novica, da naj bi podjetje SCT pričakovalo 900 milijonov evrov vreden posel gradnje avtoceste pred Bengazijem. Na drugi strani so se Libijci leta 2010 omenjali kot morebitni vlagatelji v projekt Stožice.

Oba omenjena projekta nista bila nikoli uresničena, v Libiji pa je februarja 2011 celo izbruhnila krvava državljanska vojna, ki se je končala z Gadafijevim padcem oktobra istega leta.

Britanci, Francozi, Italijani in drugi v boj za donosne pogodbe Dežela, ki ima bogate zaloge nafte, se je po koncu vojne počasi postavljala na noge. Tuja podjetja, ki so zapustila to severnoafriško državo ob začetku vojne, se postopoma vračajo in pomagajo pri obnovi porušene infrastrukture in pri novih poslih.

Britanska, francoska in italijanska podjetja so vodilna pri vračanju, pri boju za donosne pogodbe jim pomaga tudi njihova diplomacija. Britanski premier David Cameron je na primer v začetku lanskega leta imenoval posebnega trgovinskega odposlanca za Libijo, Lorda Jonathana Marlanda, ki naj bi britanskim podjetjem pomagal skleniti donosne posle v tej državi.

V Libijo se vračajo tudi Hrvati Vračajo se tudi hrvaška podjetja. Podjetje Crosco, ki sodeluje s francoskim Totalom in italijanskim podjetjem ENI pri delu na naftnih vrtinah, se je vrnilo leta 2012, Geofizika, ki je pred vojno opravljala seizmične preiskave za podjetje Sirta Oil, pa se je vrnila lani, piše Jutarnji list.

Pred kratkim je hrvaško podjetje Adria-Mar podpisalo pogodbo o obnovi štirih libijskih vojaških ladij, potekajo tudi pogovori o vrnitvi gradbenega podjetja Viadukt. To podjetje je že pred vojno podpisalo 130 milijonov evrov težko pogodbo o gradnji 320 kilometrov dolge avtoceste na zahodu Libije. Do izbruha vojne so Hrvati zgradili 100 kilometrov avtoceste, po izbruhu vojne pa so se umaknili in v Libiji pustili opremo v vrednosti 30 milijonov evrov.

Slovenija krepi izvoz v Libijo Kaj pa slovenska podjetja? Kot poudarjajo na slovenskem zunanjem ministrstvu, ima Slovenija tradicionalno dobre odnose z Libijo. Po koncu vojne se sodelovanje počasi znova vzpostavlja – v letu 2012 je blagovna menjava med državama dosegla blizu 60 milijonov evrov, od tega večina z izvozom v Libijo.

Glede večjih projektov v Libiji ministrstvo poudarja, da skupaj s pristojnimi inštitucijami (ministrstvo za gospodarstvo, agencija SPIRIT in GZS) in z zainteresiranimi slovenskimi podjetji iščejo rešitve za dostop do projektov, ki jih nudi Libija.

Težko dosegljive bančne garancije za posle v Libiji To pa je povezano zlasti s pridobivanjem bančnih garancij, ki so glede na varnostne razmere v Libiji ta hip težje dosegljive. Prav zaostrene varnostne razmere preprečujejo komuniciranje z libijsko stranjo in nemalokrat odvračajo slovenska podjetja od večjega sodelovanja z libijskimi partnerji, še pojasnjujejo na zunanjem ministrstvu.

Slovenija sicer v Libiji nima veleposlaništva. To severnoafriško državo pokriva naše veleposlaništvo v Rimu.