Belgijski premier ponudil odstop vlade

Na belgijsko vlado se je usul plaz očitkov, da je poskušala vplivati na odločitev sodišča glede tožbe, ki so jo po vladni prodaji belgijskega dela premoženja banke Fortis vložili njeni delničarji. Belgijsko-nizozemsko banko Fortis, ki jo je finančna kriza močno prizadela, so oktobra "razstavili" - njeno premoženje na Nizozemskem je nacionalizirala nizozemska vlada, belgijska vlada pa je belgijski del premoženja banke prodala francoski banki BNP Paribas. Sodišče zamrznilo dogovor o prodaji S to odločitvijo pa niso bili zadovoljni mali delničarji Fortisa, ki so menili, da bi se morala vlada pred prodajo posvetovati z njimi. Vložili so pritožbo na prizivno sodišče, ki je s sodbo minuli teden pritrdilo njihovim trditvam in zamrznilo dogovor o prodaji, ki sta ga sklenili belgijska vlada in BNP Paribas.

Razsodba sodišča je sprožila pravi škandal, ko je v sredo vlada postala tarča obtožb, da je poskusila sodišče odvrniti od odločitve, ki jo je sprejelo. Leterme, ki je po več mesecih vladne krize marca stopil na čelo vlade, je ob tem priznal, da je bil v stikih s predstavniki sodišča, vendar zatrjeval, da ni poskušal vplivati na njihovo odločitev.

Sum, da je Leterme poskušal vplivati na odločitev sodišča Eden od vidnejših belgijskih sodnikov je kljub temu po uvodni preiskavi dogajanja v zvezi z odločitvijo sodišča v poročilu, ki ga je poslal predsedniku belgijskega parlamenta, poudaril, da sicer nima dokazov, da pa obstajajo močni sumi, da je Letermov kabinet skušal vplivati na odločitev sodišča.

Kralj lahko odstop vlade sprejme ali zavrne Takoj po prejemu poročila v parlamentu je odstop najprej ponudil pravosodni minister Jo Vandeurzen, preostali člani vlade pa so se nemudoma sešli na krizni seji. Kot je povedal Letermov tiskovni predstavnik Peter Poulussen, je Leterme odstop vlade ponudil takoj po seji. Belgijska nacionalna televizija je medtem že poročala, da bo Leterme odstop vlade ponudil kralju Albertu II., ki pa odločitev ministrov lahko sprejme, lahko pa jo tudi zavrne.