Po nesreči malezijskega letala nad vzhodom Ukrajine se nadaljujejo medsebojne obtožbe med Kijevom in Moskvo, kdo je kriv za domnevno sestrelitev. Doslej so našli 181 trupel.
Letalska družba Malaysia Airlines je sporočila, da so isto pot nad vzhodom Ukrajine pred njihovim letalom uporabila številna druga letala in se tako odzvala na kritike, da letalo nad omenjenim območjem, kjer divjajo spopadi med ukrajinskimi in proruskimi silami, ne bi smelo leteti. Malezijske oblasti so dodale, da pilot ni prejel nobenega navodila, naj spremeni smer in leti nad Ukrajino. Prav tako na letalu ni bilo nobenih napak, so še zatrdili.
Adria nad spornim ukrajinskim območjem ne leti
Slovenski letalski prevoznik Adria Airways zračnega prostora nad spornim območjem v Ukrajini za svoje letenje ne uporablja, so sporočili. Že v začetku sporov na tem območju aprila so izdali varnostno navodilo, da se v primeru potrebnih preletov Ukrajine izogibajo področja, ki ga regulira simferopolska območna kontrola letenja.
Na letalu največ Nizozemcev
Na letalu Malaysia Airlines, ki je bilo na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur, je bilo 298 potnikov in članov posadke. Družba je objavila, da je bilo na letalu 189 Nizozemcev, 27 Avstralcev, 44 Malezijcev (vključno s 15 člani posadke), 12 Indonezijcev in devet Britancev. Preostali potniki so iz Nemčije (4), Belgije (4), s Filipinov (3) ter eden iz Kanade in eden iz Nove Zelandije, nacionalnosti štirih potnikov še niso ugotovili. Po podatkih slovenskega zunanjega ministrstva na letalu ni bilo Slovencev. Med potniki jih je bilo 108 na poti na mednarodno konferenco o aidsu v Avstraliji, na letalu pa je bilo tudi 80 otrok, med njimi trije dojenčki.
Preiskovalci so že našli črno skrinjico. Medtem se na letališčih v Amsterdamu in Kuala Lumpurju zbirajo sorodniki žrtev, državi pa sta v popolnem šoku. Po svetu se krepi jeza nad Rusijo.
Posnetek dokazuje krivdo upornikov?
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je tragedijo označil za teroristično dejanje, zunanji minister Pavlo Klimkin pa je za BBC zatrdil, da so prestregli telefonski pogovor, ki dokazuje, da so letalo sestrelili proruski separatisti. Šlo naj bi za pogovor med poveljnikom upornikov Igorjem Bezlerjem in ruskimi obveščevalci, ki jim je 20 minut po raketiranju sporočil, da so sestrelili letalo. V drugem pogovoru dva upornika identificirata svojo enoto, ki je to storila.
Uporniki naj bi raketo izstrelili iz mesta Čornukine, okoli 80 kilometrov severozahodno od Donjecka.
Preiskovalna ekipa je že na poti iz Malezije. Po že drugem incidentu, v katerega je vpleteno malezijsko letalo – 8. marca je skrivnostno izginilo letalo na poti iz Kuala Lampurja v Peking –, je malezijski premier Nadžib Razak nesrečo v Ukrajini označil za zelo šokantno in za tragičen dan v tragičnem letu. Dodal je, da preiskave ne sme nič ovirati. Razak je povedal, da letalo pred zrušitvijo ni oddalo klica v sili, kar pomeni, da je bil dogodek nenaden.
Mednarodna organizacija za civilno letalstvo je progo nad vzhodom Ukrajine razglasila za varno. Preostale letalske družbe so sporočile, da so spremenile svoje načrte poletov, da bi se izognile vzhodu Ukrajine, ukrajinske oblasti pa so razglasile prepoved poletov nad območjem.
Medsebojno obtoževanje
Avstralski premier Tony Abbott je sporočil, da pričakuje "odločno zagotovilo", da bo ruska vlada pri preiskavi celovito sodelovala s preiskovalci. Avstralija bo na zagovor poklicala ruskega veleposlanika. Abbott je dejal, da se je zgodil zločin, ki naj bi ga storili proruski skrajneži. Tudi nemška kanclerka je odgovornost pripisala Rusiji.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ukrajinske oblasti obtožil, da so sprožile vojaške operacije, s katerimi skušajo prevzeti nadzor proruskim upornikom. Putin, ki je pozval k rešitvi ukrajinske krize, je o nesreči po telefonu govoril s predsednikom ZDA Barackom Obamo, ta pa z nizozemskim premierjem Markom Ruttejem.
Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je na novinarsko vprašanje nemudoma zatrdil: "Mi nismo storili tega." Tudi vodstvo proruskih upornikov odgovornost zavrača in jo vali na ukrajinske oblasti. Separatisti so se že strinjali, da dovolijo neoviran dostop do kraja tragedije.
Letalo sestrelila raketa zemlja–zrak
Letalo je letelo na višini okoli deset tisoč metrov. Domnevno sestreljeno je bilo okoli 50 kilometrov pred rusko mejo. Novinar AP-ja, ki je ostanke letala našel okoli 40 kilometrov od ruske meje, je poročal, da se je letalo pred padcem na tla verjetno prelomilo na pol.
Ameriški strokovnjaki za oborožitev menijo, da ga je sestrelila raketa zemlja–zrak (SA-17) iz ruskega sistema "buk", ki ga premoreta tako ruska kot ukrajinska vojska, doseg rakete pa je 20 tisoč metrov. Za zdaj ni jasno, ali uporniki takšno oborožitev imajo oziroma ali so jo dobili s pomočjo Rusije oz. jo zaplenili na vzhodu Ukrajine.
Uporniki so nazadnje v sredo skušali sestreliti dva ukrajinska lovca, isti dan pa je po trditvah ukrajinske vlade njihovega lovca v zračnem dvoboju sestrelil ruski lovec. Ukrajinska vlada prav tako obtožuje Rusijo, da jim je v ponedeljek sklatila vojaško transportno letalo.
MZZ pretreseno
Ministrstvo za zunanje zadeve je pretreseno in globoko obžaluje okoliščine nesreče, ki je terjalo številna življenja nedolžnih civilistov, med njimi tudi veliko otrok, so zapisali na MZZ in dodali, da je treba okoliščine nesreče čim prej razjasniti. "Na osnovi ugotovitev takšne preiskave bo mogoče tudi zagotoviti, da bodo odgovorni za tragedijo za svoja dejanja odgovarjali," so zapisali in poudarili, da je treba dodatno okrepiti prizadevanja za umiritev razmer na vzhodu Ukrajine.
Varnostni svet zahteva temeljito preiskavo
Varnostni svet Združenih narodov je na izrednem zasedanju zahteval temeljito in neodvisno mednarodno preiskavo strmoglavljenja malezijskega letala. VS ZN je še poudaril potrebo po tem, da vse strani preiskovalcem omogočijo takojšen dostop do prizorišča strmoglavljenja, da lahko ugotovijo vzrok incidenta.
Člani sveta so sicer zasedanje, ki ga je sklicala Velika Britanija, začeli z minuto molka za 298 smrtnih žrtev strmoglavljenja.
1
