Kirgizistanski predsednik Kurmanbek Bakijev je danes podpisal zakon o zaprtju ameriškega vojaškega oporišča v Manasu, ki je ključno za oskrbovanje koalicijskih sil v sosednjem Afganistanu.
Za ZDA sicer možnosti za nadaljnje pogovore o Manasu ostajajo odprte in so se morebiti pripravljeni pogajati o vsoti, ki jo plačujejo za oporišče.
180-dnevni rok za zapustitev baze
Bakijev je namero o zaprtju oporišča naznanil že v začetku meseca, kot razlog pa navedel, da ZDA za oporišče ne plačujejo dovolj. V četrtek je zaprtje oporišča skoraj soglasno podprl tudi kirgizistanski parlament. Po Bakijevem podpisu naj bi ZDA imele 180 dni časa, da zapustijo oporišče.
To ni bila nepričakovana poteza, kljub temu pa še nismo prejeli uradnega obvestila o odločitvi s strani kirgizistanskega zunanjega ministrstva, so v odzivu na podpis Bakijeva dejali na ameriškem veleposlaništva v Biškeku, kjer so tudi opozorili, da 180-dnevni rok za umik začne teči šele po uradnem diplomatskem obvestilu.
ZDA bodo preučile vsoto, ki jo plačujejo za oporišče
Ameriški državni sekretar Robert Gates je v četrtek ob robu neformalnega zasedanja obrambnih ministrov Nata v Krakovu dejal, da je Washington pripravljen še enkrat preučiti vsoto, ki jo plačuje za oporišče, z namenom ugotoviti, ali je višja vsota upravičena. Pri tem pa so izključene nesmiselne številke, je še dejal Gates. ZDA so doslej za strateško oporišče plačevale 17,4 milijona dolarjev na leto.
Bakijev je sicer namero o zaprtju naznanil potem, ko je Rusija Kirgizistanu za pomoč pri šibkem gospodarstvu ponudila več kot dva milijona dolarjev. Kljub ameriškim domnevam o nasprotnem, je kirgizistanska vlada vztrajno zatrjevala, da Moskva zaprtja oporišča ni postavila kot pogoj za pomoč.
Tadžikistan in Uzbekistan odobrila prevoz prek njihovega ozemlja
Glede na to, da je bilo oporišče v Kirgizistanu ključno za oskrbovanje koalicijskih sil v Afganistanu, si je Washington od napovedi njegovega zaprtja prizadeval za alternativne poti, ki bi zagotavljale transport do Afganistana. Tega sta kmalu po današnjem dokončnem podpisu predsednika prek svojih ozemlji že odobrila Tadžikistan in Uzbekistan, je danes v Dušanbeju povedal ameriški kontraadmiral Mark Harnitchek.
Po njegovih besedah sta Tadžikistan in Uzbekistan privolila v uporabo njunih železniških in cestnih povezav za "nevojaški" transport. Washington tako namerava vsak teden iz Uzbekistana v Tadžikistan in nato naprej v Afganistan poslati od 50 do 2000 zabojev pošiljk.
Američani so sicer imeli v Uzbekistanu letališče že do leta 2005, nato pa so morali oditi, ker je vlado v Taškentu prizadela kritika v zvezi s kršitvami človekovih pravic.