Ponedeljek, 1. 8. 2022, 7.19
2 leti, 4 mesece
"Le en nesporazum lahko človeštvo pripelje do jedrskega uničenja"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
98
"Danes je človeštvo le en nesporazum, en napačen izračun oddaljeno od jedrskega uničenja," je dejal Guterres.
159. dan ruske invazije na Ukrajino. Trpljenje Ukrajincev zaradi ruske invazije je primerljivo z razmerami na Poljskem med drugo svetovno vojno, je na razstavi fotografij iz Mariupola iz časa zdajšnje ruske agresije in Varšave iz obdobja II. svetovne vojne povedal poljski predsednik Andrzej Duda. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je medtem ob današnjem začetku konference o Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja v New Yorku opozoril, da lahko že en sam nesporazum sproži jedrsko uničenje. Po njegovih besedah se svet spopada z "jedrsko nevarnostjo, kakršne ni bilo od vrhunca hladne vojne".
21.40 Ukrajina od ZDA in Nemčije prejela raketne sisteme HIMARS in MARS II
21.34 Putin zatrdil, da Rusija ne bo prva uporabila jedrskega orožja
20.20 Guterres posvaril pred jedrskim uničenjem
18.28 Poljski predsednik: "Za zločine je treba odgovarjati"
17.11 EU začela izplačevanje milijardnega posojila Ukrajini
16.01 Župan Mikolajeva: Napad na bolnišnico je cinični terorizem
10.11 "Rusi premikajo velik del vojske": to je naslednja tarča Moskve
8.52 Iz Odese izplula prva ladja z ukrajinskim žitom
8.07 Ruska vojska išče prostovoljce: toliko denarja ponujajo
7.00 Velika Britanija nad ruske oligarhe
21.40 Ukrajina od ZDA in Nemčije prejela raketne sisteme HIMARS in MARS II
V Ukrajino so danes prispeli novi raketni sistemi HIMARS iz ZDA in raketni sistemi MARS II iz Nemčije, je na Twitterju sporočil ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov. Medtem so ZDA napovedale novo pomoč Kijevu v orožju, vključno s strelivom za vse pomembnejše raketomete in topove, v vrednosti 550 milijonov dolarjev.
Raketni sistemi, ki jih je Ukrajina prejela od ZDA in Nemčije, po navedbah Kijeva v sklopu vse večjega arzenala zahodnega orožja dolgega dosega pomembno spreminjajo dinamiko na bojišču, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Reznikov se je v odzivu zahvalil nemški kolegici Christini Lambrecht in dejal, da ukrajinski topničarji pozdravljajo nemške partnerje. Dodal je, da je hvaležen tudi ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu in obrambnemu ministru Lloydu Austinu za krepitev ukrajinske vojske.
"Dokazali smo, da smo pametni uporabniki tega orožja. Zvok salve HIMARS je postal glavna uspešnica letošnjega poletja na frontnih črtah," je Reznikov zapisal v odzivu.
Ukrajinski obrambni minister je sicer že prejšnji mesec prosil Washington, naj pošlje v Ukrajini več sistemov HIMARS, saj jih ukrajinske sile za učinkovit protinapad potrebujejo vsaj sto. Danes je znova pozval tudi k dobavi streliva daljšega dosega.
Bidnova vlada je doslej zavračala pošiljanje raket daljšega dosega Kijevu, saj se je bala, da bi ta z njimi napadal cilje na ruskem ozemlju in da bi se vojna v Ukrajini stopnjevala v neposreden spopad Rusije z Zahodom.
Vendar pa so ZDA danes napovedale novo pošiljko orožja Ukrajini, vključno s strelivom za sisteme HIMARS. Novi sveženj v vrednosti 550 milijonov dolarjev bo "vključeval več streliva za visoko mobilne napredne raketne sisteme, znane tudi kot HIMARS, ter strelivo" za artilerijo, je novinarjem povedal svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Kirby.
Po besedah Kirbyja vojaška pomoč ZDA Ukrajini zdaj znaša že skoraj devet milijard dolarjev, še navaja AFP.
21.34 Putin zatrdil, da Rusija ne bo prva uporabila jedrskega orožja
V jedrski vojni ne more biti zmagovalcev in je ne smemo nikoli sprožiti, je v sporočilu ob začetku 10. pregledne konference Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) zapisal ruski predsednik Vladimir Putin. Zatrdil je, da Rusija ne bo tista, ki bo prva začela jedrsko vojno. Začetek konference so sicer danes zaznamovale kritike na račun Moskve.
Uvodni nastopi večine govornikov na konferenci NPT danes so kritizirali grožnje Rusije z uporabo jedrskega orožja v primeru posredovanja Nata v Ukrajini.
ZDA, Velika Britanija in Francija so obenem v skupni izjavi obnovile zavezo, da bodo preprečile nadaljnje širjenje jedrskega orožja, k čemur so se januarja zavezale skupaj s Kitajsko in Rusijo. Vse tri države so obenem pozvale Rusijo, naj spoštuje mednarodne zaveze iz NPT in naj preneha "neodgovorno in nevarno jedrsko retoriko in ravnanje".
Putin je v svojem sporočilu ob odprtju konference NPT, objavljenem danes na spletni strani Kremlja, očitke zavrnil in zatrdil, da Rusija ne bo tista, ki bo prva uporabila jedrsko orožje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Izhajamo iz tega, da v jedrski vojni ne more biti zmagovalcev in da se ta ne sme nikoli začeti," je zapisal. Kot je zatrdil, Rusija izpolnjuje vse zaveze iz NPT in jih bo tudi v prihodnje.
ZDA je danes na sedežu ZN predstavljal ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je po poročanju tujih tiskovnih agencij v svojem nastopu Rusijo obtožil, da ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje – ta je pod ruskim nadzorom že od marca – uporablja kot vojaško bazo, iz katere sproža napade na ukrajinske cilje. "Rusija uporablja elektrarno kot vojaško bazo za streljanje na Ukrajince, ki ne morejo in ne bodo streljali nazaj, saj bi lahko po nesreči zadeli jedrski reaktor ali skladišče visoko radioaktivnih odpadkov," je dejal.
Rusko invazijo na Ukrajino je Blinken označil kot neposreden napad na sistem neširjenja jedrskega orožja, saj da je v nasprotju z varnostnimi jamstvi, ki jih je Moskva leta 1994 dala Kijevu in v zameno za katera se je Ukrajina odpovedala lastnemu jedrskemu arzenalu, ki ga je podedovala od nekdanje Sovjetske zveze. Rusija po njegovem pošilja "najhujše mogoče sporočilo" tistim državam, ki razmišljajo o tem, ali potrebujejo jedrsko orožje za lastno obrambo.
Ameriški predsednik Joe Biden je medtem danes v izjavi pozval Rusijo in Kitajsko k pogovorom o nadzoru jedrskega orožja. Ponovil je, da se je njegova vlada pripravljena "hitro pogajati" o nasledniku sporazuma Novi Start med ZDA in Rusijo o nadzoru nad strateškim jedrskim orožjem, ki se bo iztekel leta 2026.
20.20 Guterres posvaril pred jedrskim uničenjem
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob današnjem začetku pregledne konference o Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (NPT) v New Yorku opozoril, da lahko že en sam nesporazum sproži jedrsko uničenje. Po njegovih besedah se svet spopada z "jedrsko nevarnostjo, kakršne ni bilo od vrhunca hladne vojne", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Danes je človeštvo le en nesporazum, en napačen izračun oddaljeno od jedrskega uničenja," je dejal Guterres ob začetku 10. pregledne konference NPT. Ob tem je omenil vojno v Ukrajini, pa tudi napetosti na Korejskem polotoku in Bližnjem vzhodu ter izrazil bojazen, da bi se krize "z jedrskim podtonom" lahko zaostrile.
"Doslej smo imeli izjemno srečo. Vendar sreča ni strategija. Prav tako ni zaščita pred geopolitičnimi napetostmi, ki bi prerasle v jedrski spopad," je dodal generalni sekretar ZN in pozval države, naj "usmerijo človeštvo na novo pot v svet brez jedrskega orožja". Kot je dejal, je njegova odprava edino zagotovilo, da to ne bo nikoli uporabljeno.
18.28 Poljski predsednik: "Za zločine je treba odgovarjati"
"To, kar se je zgodilo tukaj v Varšavi med drugo svetovno vojno, ko so Nemci neusmiljeni ubili civilno prebivalstvo naše prestolnice, je podobno neusmiljeni ruski agresiji v Ukrajini," je dejal Duda.
"Kako podobne so te fotografije, kako identična je pošastnost tistih, ki ubijajo in uničujejo," je dejal poljski predsednik.
Dejal je, da odgovorni za vojne zločine ne smejo ostati nekaznovani.
"Danes je to dolžnost civiliziranega sveta. Vzpostaviti je treba ustrezna sodišča, za zločine je treba odgovarjati," je dejal poljski predsednik in ugotovil, da je storilce običajno lahko identificirati.
Poljska 1. avgusta označuje začetek Varšavskega upora proti nemški okupaciji, ki se je začela na ta dan leta 1944. Nato so bile poljske sile poražene, vendar za visoko ceno, vso Varšavo pa so kaznovali s popolnim uničenjem mesta in izgonom prebivalstva. Tisoče so jih odpeljali v nemška koncentracijska taborišča.
17.11 EU začela izplačevanje milijardnega posojila Ukrajini
EU je danes začela izplačevanje milijardo evrov vrednega novega posojila Ukrajini. Danes ji je izplačala 500 milijonov evrov, še 500 milijonov jih bo v torek, so sporočili v Bruslju. EU je danes 50 milijonov evrov izplačala tudi ukrajinski sosedi Moldaviji.
V primeru Ukrajine gre za prvi del svežnja izredne makrofinančne pomoči v višini devet milijard evrov, ki ga je Evropska komisija napovedala 18 maja.
Že pred tem je v prvi polovici leta Bruselj Ukrajini izplačal posojilo v višini 1,2 milijarde evrov, tako da skupna makrofinančna pomoč EU Ukrajini od začetka vojne zdaj znaša 2,2 milijarde evrov.
"Naša podpora Ukrajini je neomajna. Še naprej bomo podpirali ukrajinsko ljudstvo, politično, finančno in z vojaškimi sredstvi, pri spopadanju z nesrečami in izzivi, ki jih povzroča ruska agresija. Ukrajina odločno in dostojanstveno brani svojo suverenost in pravico do obstoja. EU Ukrajini v teh prizadevanjih stoji ob strani in jo bo podpirala tudi v prihodnje," je dejal visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell.
Sredstva so Ukrajini na voljo v obliki dolgoročnega posojila pod ugodnimi pogoji za krepitev njene makroekonomske stabilnosti v času ruske agresije nanjo, so sporočili v Bruslju in pojasnili, da bo evropski proračun pokril stroške obresti posojila.
Komisija si bo sredstva izposodila na mednarodnih kapitalskih trgih in jih pod istimi pogoji prenesla Ukrajini, 70 odstotkov vrednosti posojila bo krito s sredstvi iz proračuna EU.
EU je danes prav tako izplačala 50 milijonov vredno posojilo Moldaviji, na katere gospodarstvo je prav tako močno vplivala vojna v Ukrajini, poleg nje pa še recesija leta 2020 zaradi pandemije novega koronavirusa in plinska kriza, ki se je začela lani.
Gre za 35 milijonov evrov dolgoročnih posojil pod ugodnimi pogoji in 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Kot so poudarili v Bruslju, je Moldavija, čeprav je med najrevnejšimi državami v Evropi, sprejela največje število beguncev iz Ukrajine na število prebivalcev.
"Moldavija, ki je pokazala izjemno solidarnost z Ukrajinci, ki iščejo varnost pred vojno, je močno občutila šok zaradi brutalne ruske agresije. Današnje izplačilo je še en znak solidarnosti EU z Moldavijo," je ob tem dejal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.
16.01 Župan Mikolajeva: Napad na bolnišnico je ciničen terorizem
#Russians shelled civilian objects in #Mykolaiv, including one of #Ukraine's most modern trauma centers. The building is partially destroyed
— Ukraine Frontline Media Platform (@UFMPlatform) August 1, 2022
The shockwave also blew out windows in the nearby medical departments. Staff and patients were not injured
📸 Oleksandr Sienkevich pic.twitter.com/1ll6u8hkRn
Župan Mikolajeva Oleksandr Sienkevich je dejal, da današnji napad na medicinske objekte v mestu "ni nič drugega kot ciničen terorizem ruskih vojakov".
"Za nekaj časa v naše nujne bolnišnice ne bomo mogli sprejemati bolnikov. Treba je odstraniti ruševine uničenega travmatološkega oddelka in odstraniti nevarne strukture iz nevarnega dela, razvozlati okvirje poškodovanih oken in odstraniti vse smeti. Uničen je bil tudi del glavne stavbe bolnišnice. Znova je treba vzpostaviti red. Na tistih oddelkih, ki so se ohranili, bomo odstranili vse ostanke, zamašili okna in preverili opremo," je dejal župan.
Župan je še dodal, da ta navadna bolnišnica vsak dan sprejema prebivalce mesta, tudi žrtve ruskega obstreljevanja.
10.11 "Rusi premikajo velik del vojske": to je naslednja tarča Moskve
"Čeprav je ruska vojska uradno osredotočena na osvajanje Donecka, v zadnjih dneh opažamo premike velikega dela sil proti jugu Ukrajine," so v današnjem dnevnem pregledu dogajanja v Ukrajini zapisali pri britanskem obrambnem ministrstvu.
Latest Defence Intelligence update on the situation in Ukraine - 1 August 2022
— Ministry of Defence 🇬🇧 (@DefenceHQ) August 1, 2022
Find out more about the UK government's response: https://t.co/WFgCHPs7yY
🇺🇦 #StandWithUkraine 🇺🇦 pic.twitter.com/sU8IJmgiyF
8.52 Iz Odese izplula prva ladja z ukrajinskim žitom
Iz ukrajinske Odese je danes izplula prva ladja z ukrajinskim žitom v skladu z dogovorom, ki sta ga pred dobrim tednom dni ob posredovanju ZN in Turčije sklenili Rusija in Ukrajina. S pšenico naložena ladja Razoni je prek Črnega morja odplula v smeri Libanona, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočilo turško obrambno ministrstvo.
Ruska invazija na Ukrajino že dlje časa ovira pošiljke žita iz te države, ki je ena največjih izvoznic pšenice in drugega žita na svetu. To je sprožilo strahove pred globalnim pomanjkanjem hrane.
Blokada pristanišč je namreč prispevala k dvigu cen, zaradi česar je uvoz hrane za nekatere najrevnejše države na svetu postal predrag. Po ocenah ZN se že skoraj 50 milijonov ljudi po svetu sooča z akutno lakoto kot neposredno posledico vojne v Ukrajini.
8.07 Ruska vojska išče prostovoljce: toliko denarja ponujajo
Ruska vojska se spopada s pomanjkanjem čet v Ukrajini, poroča ameriški think-thank Vojni inštitut. Vojake Rusi novačijo po celi državi, osredotočeni so predvsem na regije izven prestolnice in na pokrajine, kjer živijo manjšine. Prostovoljce ruska vojska vabi tudi s finančnimi nagradami. Ponekod prostovoljci dobijo enkratno nagrado ob vpisu v vojsko v višini okoli 3.200 evrov.
Kje ruska vojska išče prostovoljce za vojno v Ukrajini?
V Sankt Peterburgu prostovoljcem samo za urjenje plačajo 1.600 evrov na mesec, za vsak dan boja v Ukrajini jim obljubljajo dnevnice v višini približno 53 evrov. Prostovoljcem obljubljajo tudi finančne nagrade za "uspešnost", za vsak uničen kos vojaške opreme ukrajinske vojske si lahko ruski vojaki obetajo od 800 do 1.600 evrov vzpodbude.
7.21 Danes na pot prva ladja z žiti
Prva pošiljka ukrajinskih žit bo danes zapustila skladišča in prek Bosporja potovala h kupcem, so sporočili iz Turčije. Ladja z ukrajinskim žitom bo pot s tovorom začela v ukrajinskih pristaniščih, vendar so se Rusi zavezali, da ladje ne bodo napadli. Spomnimo se, da sta pretekli teden Rusija in Ukrajina v Istanbulu uspeli doseči dogovor o izvozu ukrajinskih žit kljub neprekinjenim spopadom. Ukrajina zaradi napada Rusije na njena črnomorska pristanišča že skoraj vse od začetka agresije februarja letos v tujino ne dostavlja večine izvoznih artiklov, med katerimi so tudi žita.
Ukrayna limanlarından ilk gemi bugün saat 08.30’da hareket edecektir.#MSB pic.twitter.com/vi18ggoyAg
— T.C. Millî Savunma Bakanlığı (@tcsavunma) August 1, 2022
7.00 Velika Britanija nad ruske oligarhe
Velika Britanija od danes zahteva od tujih podjetij, ki imajo v lasti nepremičnine na Otoku, da razkrijejo svoje prave lastnike, poroča The Guardian. Gre še za enega izmed ukrepov, s katerim Britanci ciljajo predvsem na ruske oligarhe. Ti namreč prek verige podjetij v različnih državah poizkušajo prikriti prave lastnike nepremičnin in se tako izmakniti britanskih ukrepom.
V posebni register se bodo morali vpisati vsi lastniki nepremičnin s tujimi potnimi listi, ki so domovanje kupili po januarju 1999. Če tujci ne bodo razkrili svojih nepremičnin Britancem, jim v primeru odkritja grozi denarna kazen v višini do tri tisoč evrov za vsak dan kršitve ter zaporna kazen do pet let zapora.
98