Aleš Maver: V Avstriji je velika koalicija izčrpan model, toda alternative ni

Obe največji stranki, Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ), ki jo vodi zdajšnji kancler Werner Faymann, in Avstrijska ljudska stranka (ÖVP), ki jo vodi podkancler Michael Spindelegger, sta dobili manj glasov kot na prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2008, kljub temu pa skorajda ni možnosti, da bi bila naslednja avstrijska vlada kaj drugega kot velika koalicija, je prepričan Maver. Socialdemokrati so dobili okoli 26, ljudska pa okoli 24 odstotkov glasov.

Svobodnjaki najmočnejša stranka na avstrijskem Štajerskem "Kot kažejo začasni rezultati po deželah, sta ponavadi izgubljali tam, kjer sta najmočnejši. Zlasti bode v oči rezultat na avstrijskem Štajerskem, kjer je Svobodnjaška stranka Avstrije (FPÖ) postala celo najmočnejša stranka. Svobodnjaki so se kot tretja najmočnejša stranka z okoli 21 odstotkov glasov močno približali konservativni ljudski stranki. Prave alternative velike koalicije pa ni."

Novost je to, da sta se v parlament prebili Team Stronach, stranka kanadsko-avstrijskega milijarderja Franka Stronacha, ki je dobila okoli šest odstotkov glasov, prvič po več kot štirinajstih letih pa prihaja nazaj v parlament tudi neka evropsko liberalna stranka, tj. stranka Neos, ki je nekakšna naslednica Liberalnega foruma Heide Schmidt.

Koroški Slovenci prvič po 14 letih dobili predstavnika v parlamentu – Angeliko Mlinar Na listi Neosa, ki je dobila nekaj več kot pet odstotkov glasov, se je v parlament prvič po štirinajstih letih prebila koroška Slovenka, Angelika Mlinar. Ob tem Maver opozarja, da - kot kažejo rezultati s Koroške - tam liberalci Neosa skoraj niso dobili glasov, ampak so očitno koroški Slovenci, tako kot na deželnih volitvah, glasovali za Zelene in socialdemokrate. Sicer se je na avstrijskem Koroškem potrdila moč socialdemokratov, ki je bila izpričana že na deželnih volitvah, kar pomeni, da svobodnjakom na Koroškem ni uspelo znova prevzeti primata.

Zeleni so pričakovali veliko več, kot so dejansko dobili (12 odstotkov), kar pa je že običajno, saj jim ankete po navadi dajejo več, kot pozneje dobijo glasov na volitvah, pojasnjuje Maver, ki glede ljudske stranke ugotavlja: "Ljudski stranki ni uspel naskok na kanclerski položaj in je še poslabšala svoj rezultat iz prejšnjih volitev. V bistvu je velika koalicija zdaj res že izčrpan model, ki je sicer v avstrijskih razmerah uspešen, vsaj šestdeset odstotkov časa po drugi svetovni vojni so vladale v Avstriji velike koalicije. To pa seveda prispeva k temu, da so volivci nasičeni s tem modelom, prave alternative pa ni."

Le Wolfgang Schüssel udejanil večino strank desno od sredine Zanimivost Avstrije je tudi, da je od leta 1986 naprej na parlamentarnih volitvah vedno večina glasov desno od sredine, tudi tokrat je tako, toda ta večina je bila izkoriščena le v vladah Wolfganga Schüssla od leta 1999 do 2006. Tudi zdaj ni možnosti, da bi desnosredinske stranke skupaj s svobodnjaki sestavile vlado, poudarja politični analitik.

Kot pravi, tudi svobodnjaki sami govorijo le o tem, da bi se bili pripravljeni pogovarjati s socialdemokrati, ne omenjajo pa tega, da bi poskušali sestaviti vlado z ljudsko vlado. Tako kot je bilo v časih Schüsslovih vlad, ko je svobodnjaška stranka največ izgubila in skoraj izginila s političnega prizorišča, zdaj pa jo je Heinz-Christian Strache spet revitaliziral.

Moč svobodnjakov posledica nasičenosti z veliko koalicijo Po Mavrovem mnenju je verjetno velika moč populistično desne stranke svobodnjakov tudi posledica tega, da je toliko časa na oblasti v Avstriji velika koalicija. Avstrija je posebnost v evropskem merilu, da je toliko časa neka desna populistična stranka tako dolgo in stalno navzoča v državni politiki. Je pa tokrat brez možnosti, da pride v vlado.

Iz parlamenta je s 3,6 odstotka izpadla Zveza za prihodnost Avstrije (BZÖ), ki ni preskočila štiriodstotnega volilnega praga. Kje so po Mavrovem mnenju vzroki za to: "Zveza je bila ustanovljena leta 2005, kot eden od številnih prebliskov Jörga Haiderja. Takrat se mu je za kratek čas zazdelo, da bi lahko igral na bolj umirjeno, meščansko liberalno karto. Ta preblisk ga je hitro minil in potem se je BZÖ spremenil v njegovo zasebno združenje, ki pa je z njegovo smrtjo leta 2009 izgubilo svojo vsebino, tako da je rezultat zavezništva še boljši, kot bi sam pričakoval."

Izpad po Mavrovih besedah ni presenetljiv, še zlasti, ker je veliko potenciala te stranke pobrala Stronachova stranka, ki pa se je tudi odrezala slabše, kot ji je kazalo na nekaterih deželnih volitvah. In če bo ostalo pri tem, bo to bolj muha enodnevnica v parlamentu.