Do 80 odstotkov vseh porok v Afganistanu je vnaprej dogovorjenih, nevesta, ki je pogosto še otrok, pa nima pravice odločati o tem, s kom se bo poročila. Za številne izmed njih je samomor edini izhod.
V Afganistanu, državi, ki jo zaznamujeta kaos in nasilje, je poroka ena redkih priložnosti, ko se družina in prijatelji zberejo ter pozabijo na težaven vsakdan. Običaj je, da svatje po obilni gostiji plešejo vse do jutra. Nevesta se na svatbi ne sme smehljati – mrk obraz naj bi nakazoval žalost, ker zapušča svojo družino. Žal se večina nevest pri tem ne pretvarja. Ne žalosti pa jih dejstvo, da zapuščajo svojo družino, temveč bridka resnica, da so proti svoji volji prisiljene v možitev, piše DW.
Prisila in mladost
Tudi Šafika ima prijateljico, ki je del tovrstnega nesrečnega zakona. "Ime ji je Nadia. Njena družina jo je prisilila v poroko, vendar se ni želela poročiti z moškim, izbranim zanjo. Hotela se je ubiti, družina pa ji je to pravočasno preprečila," opisuje Šafika. Glede na podatke neodvisne afganistanske komisije za človekove pravice je kar od 60 do 80 odstotkov vseh porok v državi prisilnih. Več kot polovica žensk je mlajših od 18 let, 15 odstotkov pa jih je celo mlajših od 16 let.
Zavrnitev brezizhodnega položaja
Veliko deklet vidi samomor kot edino rešitev. "Gre za zadnji izhod v sili in zadnji poskus upora – zavrnitev brezizhodnega položaja," razlaga Monika Hauser, nemška ginekologinja, ki je pred devetimi leti osnovala afganistansko organizacijo za zaščito žensk Medica Afganistan. "Število samomorov se povečuje v mestih, ker se ženske tam upirajo prisilnim porokam,"ugotavlja. Ženske v urbanih okoljih so po večini bolj izobražene in imajo boljši dostop do medijev, ki prikazujejo tudi drugačne oblike življenja.
V mestu Herat na meji z Iranom se je po podatkih inštituta za vojno in mir število samomorov od leta 2009 povečalo za 50 odstotkov. "Begunci iz Irana so navajeni na relativno svobodo, potem pa spoznajo represivne družinske strukture," dodaja Hauserjeva. Podatki afganistanskega ministrstva sicer kažejo, da samomor stori pet žensk izmed 100 tisočih.
Nasilje in restriktivne razmere življenja usodni
Okoli 1,8 milijona žensk v državi trpi za depresijo. Dr. Mohamad Ašraf Ravan, psihiater v severni provinci Balkh, meni, da so nasilje in restriktivne razmere življenja za ženske lahko tudi usodni. "Prisilna poroka pogosto pripelje do težav in ločitve. Dekleta, ki so poročena proti svoji volji, so precej bolj podvržena depresiji in imajo psihološke težave, ki lahko pripeljejo tudi do samomora," ugotavlja.
Tradicija ima prednost
Glede na islamsko pravo se morata tako ženska kot moški strinjati s poroko, da je ta veljavna. Vendar ima v Afganistanu tradicija prednost. Starši se odločajo o prihodnosti svojih hčera, ne da bi jih povprašali za mnenje. Moški imajo po drugi strani največkrat možnost, da izrazijo nestrinjanje z odločitvijo svoje družine, pogosto pa si lahko celo sami izberejo nevesto.
Resnične številke skrivnost
Komisija za človekove pravice je opravila več intervjujev z ženskami, ki so večkrat poskušale narediti samomor. "Pravi razlog za poskus samomora je skoraj vsakič prisilna poroka," pravi predstavnica organizacije Fauzia Navabi, ki je odgovorna za severne province države. Leta 2012 je bilo tam zaznanih 36 poskusov samomora, od tega je deset žensk preživelo. Navabijeva ocenjuje, da je resnična številka še veliko višja, saj družine te zgodbe pogosto zamolčijo.
Psihološka podpora in pravna pomoč
Ravno zato je tako pomembno, da dekletom nekdo stoji ob strani, poudarja Hauserjeva. Medica Afganistan ženskam ne ponuja le psihološke podpore, temveč tudi pravno pomoč. "Pri nas lahko v varnem okolju svobodno spregovorijo. Pomembno je, da spoznajo, da niso same in da gre za družbeno težavo," meni. In čeprav afganistanska ustava pravi, da sta moški in ženska enakovredna, to drži le na papirju. Osnutek zakona, ki bi ostreje kaznoval nasilje nad ženskami, je afganistanski predsednik Hamid Karzaj podpisal že pred tremi leti, parlament pa ga do zdaj še ni obravnaval.
1
