30. obletnica padca režima Rdečih Kmerov

Posledice je čutiti še danes, saj je režim skoraj iztrebil sloj intelektualcev in izobražencev, prepovedal vero in uničil mnoge verske in kulturne spomenike. Rdeči Kmeri so se oblikovali v 60. letih prejšnjega stoletja kot del takratne komunistične partije Kampučije, kot so komunisti imenovali Kambodžo. Oporišča so imeli v odročnih goratih predelih na severovzhodu države in imeli sprva le malo vpliva.

Skoraj pet let krvavega režima Ko pa je bil v desničarskem vojaškem udaru leta 1970 strmoglavljen princ Norodom Sihanouk, so se politično povezali z njegovo vlado v izgnanstvu v Pekingu in začeli pridobivati na podpori. V državljanski vojni, ki je trajala skoraj pet let, so nato vse bolj pridobivali nadzor na podeželju, dokler niso 17. aprila 1975 zavzeli prestolnico Phnom Penh in začeli po vsej državi izvajati svoj krvavi režim.

Izpraznjena mesta, odpravljen denar, vera in zasebna lastnina Državo, ki so jo poimenovali Demokratična Kampučija, je to revolucionarno gibanje hotelo preoblikovati v skladu z idejo maoizma o agrarni utopiji. Državo so izolirali, mesta pa izpraznili, da bi napolnili agrarne komune na podeželju. Odpravili so denar, zasebno lastnino in vero. Kogar so sumili, da je izobraženec, so usmrtili, prav tako vse svoje domnevne ali dejanske nasprotnike, pa tudi predstavnike prejšnjih državnih oblasti, šolnike in menihe.

Umrla skoraj četrtina prebivalstva Na stotisoče izobraženih pripadnikov srednjega razreda so mučili in usmrtili v posebnih centrih in v državi uveljavili vladavino strahu. V štirih letih vladavine med letoma 1975 in 1979 je umrlo med milijonom in 2,5 milijona ljudi oziroma skoraj četrtina prebivalstva, mnogi tudi zaradi prenapornega dela, stradanja, različnih oblik mučenja ter bolezni.

Deset let je državo zasedal Videtnam V teh štirih letih je totalitaren komunistični režim, ki ga je vodil Pol Pot, vse bolj izgubljal podporo v tujini, naraščale pa so tudi napetosti s sosednjim Vietnamom, nekdanjim zaveznikom, saj je večkrat napadal njegovo ozemlje. Vietnamske sile so nato konec leta 1978 vdrle v Kambodžo, 7. januarja 1979 pa zasedle prestolnico Phnom Penh, dan kasneje pa vzpostavile Ljudsko republiko Kampučijo ter državo zasedle za deset let.

Prve demokratične volitve leta 1993 Z zavzetjem Phnom Penha se je končal režim Rdečih Kmerov, ne pa tudi njihov vpliv na življenje ljudi in državo, tako preko nadaljevanja oboroženega boja kot tudi s političnim vplivom in sodelovanjem v politiki. Po padcu režima so se namreč Rdeči Kmeri umaknili v džunglo in nadaljevali z gverilskim bojevanjem. Z bojem so nadaljevali tudi po tem, ko so se leta 1989 iz države umaknile vietnamske sile, boji v večji ali manjši obliki z vladnimi silami pa so trajali vse do februarja leta 1999. Rdeči Kmeri so z leti vse bolj izgubljali na moči, z gverilskim bojevanjem pa nadaljevali, čeprav so 23. oktobra 1991 v Parizu z drugimi stranmi v državi podpisali mirovni sporazum, ki je dal mandat misiji ZN, ki je državo popeljala do razpisa prvih demokratičnih volitev leta 1993.

Vodje režima ne bo nikoli doletela roka pravice Čeprav je od padca režima minilo že 30 let, pa odgovorni za zločine še niso odgovarjali. Upanje v kaznovanje je vzbudilo posebno sodišče, ki so ga po šestih letih prizadevanj ustanovili šele leta 2006 skupaj z Združenimi narodi prav za sojenje visokim predstavnikom nekdanjega režima, obtoženim genocida in zločinov proti človečnosti. A roka pravice ne bo nikoli doletela vodje režima Pola Pota, ki je umrl naravne smrti leta 1998, niti načelnika generalštaba Taa Moka, ki je umrl leta 2006.

Na sojenje v priporu čakajo nekdanji vodja Tuol Slenga, zloglasnega zapora Rdečih Kmerov v Phnom Penhu, Duch, s pravim imenom Kaing Guek Eav, predsednik države v času režima Khieu Samphan, Ieng Sary, ki je bil v času režima zunanji minister in njegova soproga Ieng Thirith, ki je bila ministrica za socialne zadeve, ter Nuon Chea, glavni ideolog režima, ki je tudi najvišji še živeči predstavnik nekdanjega režima, ki mu bodo sodili. Vse so prijeli lani, potem ko so desetletja živeli na svobodi.

Nihče od odgovornih še ni bil pred sodiščem Sojenja naj bi se začela šele letos, morda marca, Human Rights Watch pa za oviranje dela sodišča obtožuje sedanjo vlado Hun Sena, saj 30 let po padcu krvavega režima nihče od odgovornih še ni bil pred sodiščem.

Kambodža ostaja ena najrevnejših držav na svetu Kambodža, kjer so na oblasti že desetletja isti politiki kljub demokratičnim volitvam in se ji s turizmom gospodarstvo krepi, pa tudi danes ostaja ena najrevnejših držav na svetu, saj približno 35 odstotkov od njenih 14 milijonov prebivalcev živi z manj kot pol dolarja na dan. Še vedno jo bremeni nespoštovanje zakonov, korupcija in zloraba oblasti, nekaznovanost ter omejitve svobode govora in zborovanj ter kršitve človekovih pravic, ki so posledica tudi nekdanjega krvavega režima in desetletij vojskovanj.