Na slovenskih sodiščih se bo z oktobrom pomembno zmanjšal čas obravnav in narokov, saj prehajajo na sistem zvočnega snemanja glavnih obravnav. Zalar: "To je največja tehnološka modernizacija sodišč."
Sodniki od prvega oktobra naprej tako ne bodo več izgubljali časa z narekovanjem izrečenih besed strank na zapisnik. Z napravami za zvočno snemanje obravnav je ministrstvo za pravosodje opremilo 352 razpravnih dvoran po vsej Sloveniji, in sicer tako okrajna, okrožna, višja, specializirana kot vrhovno sodišče, poskusna zajčka v tem projektu pa sta bili okrožni sodišči v Kranju in Kopru. "Izkušnje s teh dveh sodišč, kjer izvajajo zvočno snemanje že od leta 2006, kažejo, da bodo postopki z novim sistemom krajši od 30 do 40 odstotkov," je pojasnil Zalar.
Skrajšanje obravnav
Glavni cilj, poudarja Zalar, je torej bistveno skrajšanje časa za obravnave, kar bo posledično vplivalo tudi na učinkovitost in izboljšanje poslovanja sodišč kakor tudi kakovost obravnav. Sodniki pa se bodo navsezadnje lahko osredotočili na samo sojenje in manj na to, da so zbrano zapisovali izrečeno in nato narekovali v zapisnik. Praviloma bo sodišče nato v treh dneh izdalo strankam v postopku prepis, kar bodo v drugi fazi projekta ukinili. "V oktobru se bo nadaljevala druga faza projekta s ciljem, da bi opustili izdelavo prepisov, kar pomeni, da bi stranke prejele samo zvočni zapis. Poudarek druge faze je tudi zagotovitev centralne sledljivosti posnetkov. Praksa oziroma uporaba je zdaj v rokah sodnikov, za kar so se s svojim podpisom zavezali vsi predsedniki sodišč," je še dodal Zalar.
Zapisnikarji v novi vlogi
Zapisnikarji oziroma zapisnikarice bodo tisti, ki bodo s sistemom upravljali, zato bodo na ministrstvu v prihodnje razmislili tudi o prekvalifikaciji oziroma imenovanju novih delovnih mest za te zaposlene. Glede na to, da zvočni posnetki v sodnih postopkih ponavadi niso dovoljeni kot dokaz, nas je zanimalo, ali se torej tak zvočni posnetek lahko uporabi v kazenskem postopku. Velikokrat smo namreč priča tudi prepirom, jeznim izbruhom oziroma verbalnim napadom. "Ker je zvočno snemanje uzakonjeno, se lahko uporabi tudi kot dokaz," je zatrdil Zalar.
Projekt se pretežno financira iz evropskega socialnega sklada, stal pa je dobre 4 milijone evrov in pol. "Opremo smo najeli do leta 2016, po tem obdobju pa je že zagotovljen tudi odkup opreme," je pojasnila vodja projektne enote e-poslovanja Sonja Rems Majerle.
2
