ZSSS pred torkovim glasovanjem o zakonu o malem delu poslance poziva k zavrnitvi zakona, čeprav prvi sindikalist Dušan Semolič meni, da je za padec zakona minimalna možnost.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) poslanke in poslance pozivajo, naj na izredni seji zavrnejo po njihovem škodljiv zakon o malem delu in tako prihranijo stroške že napovedanega referenduma.
Poslanke in poslanci imajo možnost povedati, da si ne želijo pospeševanja negativnega trenda zaposlovanja v negotovih oblikah dela, temveč želijo zaposlovanje za nedoločen čas, je na novinarski konferenci na sedežu ZSSS dejal sekretar zveze Andrej Zorko.
Zakon bo še pospešil negotove oblike dela
Vnovič je opozoril na škodljive posledice zakona o malem delu na trg dela. Po njegovih besedah je od razpisanih delovnih mest kar 82,6 odstotka ponujenih v negotovih oblikah dela. Zakon o malem delu pa bi to, kot pravi, še pospešil.
Danajsko darilo vlade delavkam in delavcem
Tudi Semolič je poslance vnovič opozoril na škodljive posledice malega dela, ki ni pravi odgovor na realne probleme na trgu dela. "Gre za danajsko darilo vlade delavkam in delavcem," je dejal. Toda hkrati ocenjuje, da je le minimalna možnost, da poslanci zakon zavrnejo, čeprav je za njegovo ponovno potrditev potrebna absolutna večina. Po Semoličevih besedah je v ozadju zagotovo politična trgovina, gre za velike pritiske kapitala in strankarskih vodij.
ZSSS s črno listo poslank in poslancev
Zveza svobodnih sindikatov sicer ob prenovi spletne strani začenja tudi z objavo "črne liste" poslank in poslancev, ki pripomorejo k sprejemu "protidelavske zakonodaje". Te bodo označili s črno piko. Temnejša kot je pika in več kot ima poslanec označb, bolj je po mnenju ZSSS "protidelavski". Listo bodo na spletni strani objavili predvidoma prihodnji teden.
Semolič je pojasnil, da je napoved objave take "črne liste" med poslanci doživela neodobravanja.
Podpora zakonu je negotova
Malo delo je potem, ko je DS izglasoval veto na zakon, še zadnjič v rokah poslancev. Podpora zakonu pa je negotova, saj so neenotni tudi v koaliciji. Še najbolj trdni v podpori so v SD in LDS, medtem ko so v Zares neenotni, v DeSUS pa so napovedali premislek. V SDS in SNS zakonu nasprotujejo, medtem ko zagovorniki zakona poskušajo v podporo prepričati poslance SLS. Ti so napovedali, da se bodo o tem še pogovorili.
Ministrstvo za delo vnovič zavrnilo očitke
Na ministrstvu za delo so medtem vnovič zavrnili očitke Zveze svobodnih sindikatov in poudarili, da malo delo vsem, ki ga bodo opravljali, prinaša dodaten zaslužek, z zakonom pa izgubljajo le posredniki na trgu dela.
Študenti, brezposelni in upokojenci imajo svoj status, s tem pa pravice in tudi prejemke, že zagotovljen. Možnost malega dela jim, če ga bodo želeli opravljati, prinaša samo dodaten dohodek, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Ponovno so zatrdili, da zakon o malem delu ne bo povečal obsega negotovih oblik dela, temveč bo omejil sedanje študentsko delo in neformalno delo brezposelnih in upokojencev, ki ga bodo delodajalci zato morali ponuditi tudi v obliki delovnega razmerja.
Zakon ne bo negativno vplival na ceno dela
Prav tako ocenjujejo, da zakon ne bo negativno vplival na ceno dela, saj za razliko od študentskega dela uvaja najnižjo ceno dela. Zakon določa tudi zelo restriktivne omejitve, ki bodo v največji možni meri onemogočali veriženje in delitev delovnih mest.
Enotna evidenca bo omogočala bolj učinkovit nadzor
Malo delo bo brezposelnim omogočalo stik s trgom dela, z enotno evidenco bo bolj učinkovit tudi nadzor, poudarjajo na ministrstvu. Prepričani so tudi, da zakon uvaja medgeneracijsko solidarnost, saj bodo s svojim delom za štipendije in študentske domove prispevali tudi upokojenci in brezposelni.
Na izgubi bodo predvsem posredniki na trgu dela
Z zakonom o malem delu tako "izgubljajo predvsem posredniki na trgu dela, saj bodo v bodoče to delo opravljali koncesionarji, izbrani na javnem razpisu, na neprofitni osnovi". Manj sredstev bo po navedbah predlagatelja zakona prejela tudi Študentska organizacija Slovenije, "saj bo več sredstev namenjenih neposredno za dejavnosti mladih, prejemniki pa bodo izbrani na javnem razpisu, kar zagotavlja večjo transparentnost, kot smo ji bili priča do zdaj".
2
