Zgodba o nekem menedžerju, ki je želel postati premier

Zoran Janković je prvič postal znan širši javnosti jeseni 1997, ko je postal predsednik uprave Mercatorja, podjetja, v katerem se je prvič zaposlil že leta 1984, a ga je vmes za nekaj let zapustil. V tem "vmesnem obdobju" je ustanovil podjetje Electo inženiring, ki se ukvarja s projektiranjem in z gradnjo objektov.

Electa, ki jo Janković v času naskoka na mesto predsednika uprave največjega trgovca predstavljal kot cvetoče in uspešno podjetje, pa je bila v resnici prezadolžena, poleg tega ni plačevala podizvajalcev. Novinar Janko Lorenci je tako leta 1998 Electo opisal kot "podjetje z ruskimi poslovnimi metodami", Jankovića pa označil za "roparskega kapitalista" oziroma "tycoona".

Rop Jankoviću: Jaz sem te postavil Po mnenju številnih je bil prav prevzem mesta predsednika uprave Mercatorja rešilna bilka tako za Electo kot za Jankovića samega. Electa je namreč začela sodelovati pri dobičkonosni obnovi in gradnji Mercatorjevih trgovskih objektov. Uradna lastnika Electe sta pozneje postala sinova Zorana Jankovića, Damijan in Jure Janković. Ta je tudi odprl podjetje, ki za Mercator uvaža izdelke iz Srbije in Črne gore.

Zasluge za Jankovićev prevzem položaja prvega moža v Mercatorju si lasti nekdanji vplivni politik stranke LDS Anton Rop, ki je Jankoviću pred leti v razvpiti "off the record" izjavi, ki so jo posnele tudi kamere, zabrusil, da ga je na vrh največje slovenske trgovske družbe postavila politika oziroma kar Rop sam. To je Janković sicer zanikal.

Janković je tudi prijatelj nekdanjega vodje partije in dolgoletnega predsednika Slovenije Milana Kučana – Jankovićevi kritiki tudi v tej povezavi vidijo vzrok za njegovo uspešno kariero. Ko je Kučan leta 2004 ustanovil Forum 21, je bil Janković med ustanovnimi člani tega društva.

Zgodba o tajkunih Janković se je kot prvi mož Mercatorja hitro zavihtel v skupino levici naklonjenih menedžerjev, ki so v veliki večini medijev dolga leta uživali sloves uglednih gospodarstvenikov. To so bili poleg Jankovića med drugim še Zdenko Pavček, Bine Kordež, Boško Šrot, Igor Bavčar in Ivan Zidar.

Po izbruhu svetovne finančno-gospodarske krize, ki je razgalila pomanjkljivosti slovenskega tranzicijskega ekonomskega modela, pa se je te skupine menedžerjev oprijelo ime tajkuni. Jankovića je sicer kot tajkuna (tycoona) označilo Delo že leta 1998. Verjetno gre za prvo uporabo oznake tajkun za katerega izmed slovenskih gospodarstvenikov.

Skupni imenovalec tako imenovanih tajkunov so bili tudi poskusi lastninskih prevzemov podjetij, ki so jih vodili. Prvi menedžerski prevzem je leta 2001 izvedla skupina menedžerjev BTC-ja z Jožetom Mermalom na čelu (ta je bil tudi eden od 26 predlagateljev Jankovićeve kandidature na lanskih predčasnih volitvah).

Janković želi lastninsko prevzeti Mercator Za menedžerski prevzem se je ogrel tudi Janković, vendar tedanja največja lastnika, paradržavna sklada Kad in Sod, nista sprejela ponudbe za prevzem. Janković je spet predlagal menedžerski prevzem leta 2005, a tudi takrat te ideje ni mogel uresničiti.

Ne samo da Jankoviću ni uspelo lastniško prevzeti največje slovenske trgovske družbe, temveč sta ga nova lastnika Mercatorja, Šrotova Pivovarna Laško in Bavčarjev Istrabenz, novembra 2005 razrešila z mesta predsednika uprave. Janković je krivca za svoj odhod iz Mercatorja našel v tedanjem premierju Janezu Janši, ta pa je kakršnokoli vlogo pri njegovi razrešitvi zanikal in trdil, da je bila to samostojna odločitev novih lastnikov.

Janković zajadra v politiko Nekateri menijo, da je bila za Jankovića razrešitev pravzaprav sreča v nesreči, saj bi drugače doživel isto usodo kot drugi menedžerji, ki so hoteli prevzeti svoja podjetja. Po razrešitvi je Janković, ki je zase vedno trdil, da ni politik, temveč gospodarstvenik, zajadral v popolnoma politične vode. Jeseni 2006 je tako kandidiral za ljubljanskega župana in zmagal že v prvem krogu, enako tudi leta 2010 in 2012.

Mnenja o Jankoviću kot ljubljanskem županu so deljena. En del – zlasti Ljubljančani – njegovo županovanje označujejo kot uspešno, pri tem pa navajajo gradnjo Stožic, obnovo Kongresnega trga, zaporo mestnega središča za motorizirani promet, odločen nastop proti vrtičkarjem, drugi del pa kritično opozarja, da so njegovi projekti preveč velikopotezni.

Pri tem izpostavljajo zlasti primer Stožic, ki naj bi bil vzorčni primer Jankovićevega "grškega modela" zadolževanja – megalomanski projekti, ki postanejo finančni sodi brez dna, ki jih na koncu rešuje denar davkoplačevalcev oziroma posojila državnih bank. Več kot 100-milijonska posojila za Stožice so tako pomemben del več kot milijardne luknje v slovenskem bančnem sistemu.

Domnevne nepravilnosti pri zemljiščih Zaradi Stožic je zazijala velika luknja tudi v ljubljanskem mestnem proračunu – namesto prvotnih dveh milijonov evrov je imel MOL še dodatnih 38,9 milijona evrov stroškov. Pod kritičnim drobnogledom javnosti pa sta bili tudi domnevno "suženjsko" delo delavcev z Balkana in neplačevanje podizvajalcev.

Za Jankovićeve kritike je nesprejemljivo tudi dogajanje, povezano s spremembo namembnosti zemljišč iz nezazidljivih v zazidljive s pomočjo občinskega prostorskega akta, ki ga je sprejel mestni svet, v katerem ima večino Jankovićeva lista. Sprememba namembnosti je sporna zlasti zato, ker naj bi se s tem okoristila Jankovićeva družina.

Z novim občinskim aktom se je namreč med drugim dvignila cena zemljišča na Barju, ki ga ima v lasti Electa. Prav tako se je z novim občinskim prostorskim aktom povečala vrednost zemljišč, katerih lastnik je prek ciprskih podjetij Jure Janković, mlajši sin ljubljanskega župana.

Jure Janković in njegovi računi Zaradi teh poslov je vse tri Jankoviće, Zorana, Damijana in Jureta, v prejšnjem sklicu parlamenta zaslišala preiskovalna komisija DZ-ja, ki jo je vodila Alenka Jeraj (SDS). Najodmevnejše je bilo zaslišanje Jureta Jankovića, ki je pred Jerajevo molčal in odgovarjal le z zdaj že ponarodelimi besedami: "Odgovor je enak prejšnjemu."

Glede Jureta Jankovića je lani prišlo v javnost veliko podatkov. Tako naj bi davkariji zamolčal šest bančnih računov, ki jih ima v Švici. Dokumenti tudi kažejo, da je v samo dveh dneh, 9. in 10. aprila 2009, s svojega transakcijskega računa različnim družbam in fizičnim osebam nakazal kar 668.000 evrov.

Nekaj dni pred predčasnimi volitvami pa so v javnost prišli dokumenti, ki so dokazovali, da je Zoran Janković sinu Juretu v letih 2007 in 2008 prek družbe Electa nakazal 129.000 evrov (denar naj bi šel za urejanje sinove hiše v Grosuplju), čeprav je Janković ves čas županovanja trdil, da s sinovi ne posluje.

Janković želi postati premier Prav Jure Janković dela veliko preglavic svojemu očetu – leta 1998 je izbruhnila tako imenovana maturitetna afera, ko je Jure opravljal maturo na Centru za dopisno izobraževanje Univerzum, čeprav ni imel pogojev za to. Jure Janković je očetu pokvaril tudi zmagoslavje po županski zmagi leta 2010, saj je na povolilni zabavi grozil novinarju Financ Jaki Elikanu – Jure Janković je namreč pokazal na Elikana in prijatelju dejal: "Daj, ubij tega."

Pred državnozborskimi volitvami leta 2008 je bil Janković eden izmed botrov tako imenovanega levega trojčka in ga med njegovo vladavino vztrajno podpiral. Prav vprašanje, ali se bo Janković v politiki po občinski preizkusil še ne državni ravni, se je vleklo že od njegove prve izvolitve za župana. Sam je te zamisli oziroma celo prošnje javno zavračal in zatrjeval, da ga zanima samo županovanje Ljubljani, "najlepšemu mestu na svetu". Še zlasti po polomu vlade levega trojčka je vse več mnenjskih voditeljev na levici pozivalo Jankovića, naj kandidira na volitvah in Janši prepreči ponovni vzpon na oblast.

Ugibanja je Janković končal oktobra lani, ko je – dan po tem, ko ga je 26 znanih osebnosti, med drugim Kučan, Mermal, predsednik zveze borcev Janez Stanovnik, France Bučar, Jankoviću predlagalo, naj sodeluje na predčasnih volitvah – sporočil, da se odpravlja na volitve s svojo stranko.

Na vratih pozvoni policija Stranka, ki jo je poimenoval Pozitivna Slovenija, je na lanskih predčasnih volitvah osvojila največ glasov, čeprav je večina anket kazala, da bo zmagala Janševa SDS. A relativne zmage Jankoviću ni uspelo "vnovčiti" s tem, da bi postal mandatar in sestavil vlado – to je na koncu uspelo Janši. Po mnenju kritikov se Janković na "parlamentarnem parketu" preprosto ni znašel.

Tudi po volitvah so v javnost prihajali dokumenti o domnevno spornih Jankovićevih dejanjih. Maja letos so tako mediji objavili davčni dokument v zvezi z gradnjo Stožic, ki se nanaša na ljubljanskega župana in transakcije podjetja Grep. Janković je zavrnil očitke Dursa, da je 392.000 evrov, ki jih je MOL plačal graditelju Stožic Grepu prek podjetja Baza Dante, prišlo do družbe KLM naložbe, v kateri je 62,5-odstotni lastnik Janković.

Prav zaradi domnevnih nepravilnosti v zvezi z gradnjo Stožic oziroma "ugotavljanja zakonitosti finančnih tokov v višini več 10 milijonov evrov" so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada 27. septembra zjutraj pozvonili na vratih Zorana Jankovića. Policisti so ljubljanskega župana in še pet drugih osumljencev – med drugim tudi njegova sinova Damijana in Jureta – pridržali za nekaj ur. Ljubljanskemu županu grozi, če bodo nepravilnosti dokazane, do osem let zapora.