Združenje: Vojno škodo je treba poplačati

Kot so zatrdili, zakon ne sme postati žrtev predvolilnih političnih manipulacij. Kot so predstavniki združenja pojasnili na novinarski konferenci, se bojijo, da bo zakon o povračilu premoženjske škode iz časa 2. svetovne vojne uporabljen v predvolilne namene in ga zaradi volitev ne bodo spravili skozi, kar bi bilo zelo krivično do oškodovancev, ki so že ogromno pretrpeli med 2. svetovno vojno. Narod je izgubljal življenje in premoženje zato, da imamo danes svojo državo "Tisti, ki smo jih izvolili, se morajo še posebej zavedati, da je vojna škoda v pretežni meri nastala zaradi odpora proti okupatorju in je narod izgubljal življenja in premoženje zato, da imamo danes svojo državo," je opozorila podpredsednica združenja Bojana Mozetič Francky. Gre za usode majhnih ljudi, če ne bodo upoštevani, pa bodo zelo prikrajšani, je še dejala. Če o zakonu ne bo mogoče doseči širšega soglasja za njegovo vložitev v parlamentarni postopek, v združenju predlagajo, da se sprejme le najnujnejše ukrepe ter rezervira sredstva, ki jih je država že prejela na račun vojne škode in so na voljo za poplačilo materialne vojne škode.

"Vrača se Avstrijcem brez žolčnih odzivov javnosti, našim ljudem pa ne"

"Soške elektrarne, Salonit Anhovo in številne tovarne so bile kompenzirane iz reparacij. Vrača se Avstrijcem brez žolčnih odzivov javnosti, našim ljudem pa ne," je še opozorila.

V združenju tako še predlagajo, naj se čim prej zakonsko uredi ter določi enoletni rok za zbiranje prijav. Šele ko bo znano realno število oškodovancev in realna višina škode, pa naj se določi ustrezni količnik, po katerem se bo vračalo. Vztrajajo, da se izvede pregledna in poštena revalorizacija, ko bi se pri povračilu premoženjske škode pri pretvorbi dinarjev iz leta 1945 v evre odločalo po metodologiji zakona o denacionalizaciji.

Bivša država odškodnin ni prenesla naprej na materialne oškodovance Član združenja Andrej Umek je dejal, da želijo, da se omenjana problematika rešuje v splošnem konsenzu vseh političnih skupin v Sloveniji. "Radi bi poudarili, da vlada s tem sanira dolg države do materialnih oškodovancev iz 2. svetovne vojne, ki so prijavili vojno škodo. Ta je bila državi izplačana s strani okupatorskih držav oz. njihovih naslednic, bivša država pa teh odškodnin ni prenesla naprej na materialne oškodovance 2. svetovne vojne in je nastal dolg države," je opozoril Umek.

Škode so dobro dokumentirane

"Te škode so več ali manj dobro dokumentirane v državnem in pokrajinskih arhivih," je še dejal.

Podpredsednica združenja Bojana Mozetič Francky je dejala, da ne razpolagajo z natančnim podatkom o številu oškodovancev in upravičencev, ki se bodo prijavili. "Govori se o različnih številkah, ki pa so lahko samo megla, dokler se ne začne zbiranje prijav," je poudarila.

Do 150.000 upravičencev - 600 milijonov evrov Ministrstvo za pravosodje je že pripravilo delovni osnutek zakona o povračilu premoženjske škode iz časa 2. svetovne vojne, javnosti pa ga je predstavilo 21. marca. Delovno gradivo je v politični javnosti naletelo na deljena mnenja in je še v fazi usklajevanja. Ob predstavitvi je pravosodni minister Lovro Šturm med drugim predstavil tudi podatke, po katerih bo odškodninske zahtevke vložilo 100.000 od 150.000 upravičencev, to pa bi po ocenah ministrstva skupno znašalo 600 milijonov evrov.

Kot je danes dejal Umek, ta znesek ni ustrezen, ni pa daleč od realne ocene. "Vprašljivo je, ali naj se računa iz fiksnega zneska ali iz odškodnine, ki jo je država za nas sprejela. Na koncu bo moralo priti do usklajevanja," je menil.

"Ne želimo, da se na nas gleda kot na stare ljudi, ki želijo izkoristiti državo"

Novinarske konference so se udeležili tudi nekateri oškodovanci ter opisali trpljenje, ki so mu bili priča med drugo svetovno vojno. "Ne želimo, da se na nas gleda kot na stare ljudi, ki želijo izkoristiti državo, želimo le poplačilo za krivice," je dejala Terezika Premrov. Član združenja Anton Skok pa je menil, da bi poslanci morali pri presojanju upoštevati tudi ustavo in pravno državo, saj so oškodovanci očitno diskriminirani v primerjavi z drugimi, ki se jim vrača odškodnina.

Ministrstvo za pravosodje intenzivno nadaljuje z delom na predlogu zakona in ocenjuje, da bo novo besedilo členov kmalu lahko posredovano v pregled tudi vsem združenjem oškodovancev, so danes sporočili z ministrstva za pravosodje.

Proučene so bile možnosti zagotovitve finančnih sredstev za plačilo priznanih odškodnin Osnutek predloga zakona je bil v fazi predhodnega medresorskega usklajevanja posredovan službi vlade za zakonodajo, ministrstvu za finance, Slovenski odškodninski družbi, opravljene so bila tudi predstavitve poslanskim skupinam, so še pojasnili. Po prejemu mnenj in predlogov pa so se lotili priprave novega besedila členov.

"V tej fazi intenzivno poteka tudi zbiranje informacij od institucij, ki bi lahko razpolagale z arhivskim gradivom. Z ministrstvom za finance je bil na najvišji ravni z ministrom Andrejem Bajukom in direktorjem Slovenske odškodninske družbe sestanek, na katerem so bile proučene možnosti zagotovitve finančnih sredstev za plačilo priznanih odškodnin po predlogu zakona," so še poudarili na ministrstvu.