Zdravniki družinske medicine proti skrajševanju specializacije

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bi to imelo negativne posledice za celotni sistem zdravstvenega varstva in za bolnike. Po mnenju katedre in sveta ima specializacija iz družinske medicine, ki zdaj traja štiri leta, v Sloveniji že dolgo in uspešno tradicijo in je primerljiva z mnogimi evropskimi državami. Specializacija je danes obvezna v večini držav Evrope, traja pa od treh do petih let. Države z najbolj razvito primarno ravnjo zdravstvenega varstva imajo najdaljše trajanje specializacije iz družinske medicine, so pojasnili.

Skrajšanje z zdajšnjih štirih let na samo dve leti in pol Pobude po skrajševanju specializacije so po njihovih besedah prišle iz vrst nekaterih zdravnikov drugih strok, ki je konkretno za specializacijo iz družinske medicine predlagala skrajšanje z zdajšnjih štirih let na samo dve leti in pol, kar je celo pod priporočeno dobo specializacije za družinske zdravnike v direktivi EU, ki jo je predlagalo Evropsko združenje zdravnikov družinske medicine.

Družinska medicina je postala v Sloveniji in tudi drugje v svetu po svoji zahtevnosti in doseženih rezultatih enakovredna drugim strokam v medicini, so ocenili. Ne dovolj premišljene pobude za skrajševanje specializacije po njihovem mnenju pomenijo njeno degradacijo na raven drugorazredne stroke, kar bo prineslo negativne posledice za celotni sistem zdravstvenega varstva in predvsem za bolnike.

Kot navajajo, mednarodne organizacije že desetletja opozarjajo, da je vlaganje v kakovostno osnovno zdravstveno dejavnost in s tem družinsko medicino eden od pogojev dobrega in finančno vzdržnega zdravstvenega sistema. Ta priporočila so posledica množice raziskav in so zaradi tega tudi znanstveno utemeljena, so prepričani družinski zdravniki.

Skrajševanje bi privedlo do znižanja kakovosti in ravni zdravstvene oskrbe "Izkušnje naše specializacije uspešno uporabljajo druge države, ki poskušajo to stroko postaviti na njeno pravo mesto v zdravstvenem sistemu. S skrajševanjem specializacije bi Slovenija imela krajše trajanje specializacije kot npr. Makedonija, Srbija, Hrvaška in Črna gora," je zapisal predstojnik katedre Igor Švab. Po njegovih besedah bi skrajševanje specializacije nujno privedlo do znižanja kakovosti in ravni zdravstvene oskrbe, problem pomanjkanja zdravnikov družinske medicine v Sloveniji pa bi se še poglobil.