Zaživela Orbanova "republika"

V proračunu Porabcev enaka količina sredstev Na Madžarskem je prišlo z novim letom do bistvenih sistemskih sprememb, ki jih je prinesel lanskega aprila sprejet ustavni zakon in pred novim letom sprejetih 32 tako imenovanih temeljnih zakonov, ki so povezani z vsebino ustavnega zakona. Oči Porabskih Slovencev so bile uprte predvsem v sprejemanje Zakona o narodnostih, ki ureja delovanje trinajstih narodnostnih manjšin na Madžarskem. Po besedah predsednika Državne slovenske samouprave na Madžarskem Martina Ropoša sprejeti zakon glede financiranja manjšine ne prinaša večjih sprememb.

Proračun Porabskih Slovencev bo ostal enak Tudi proračun Porabskih Slovencev bo ostal enak kot v prejšnjih letih. Po besedah Ropoša Porabci prav tako čakajo na spremembe v šolstvu, saj je bil sprejet tudi zakon, ki ureja to področje, vendar bo stopil v veljavo komaj septembra 2013. Zakon naj bi prestavil financiranje dvojezičnih šol z lokalne na državno raven, to pa naj bi pomenilo odpravo finančnih težav, ki so jih šole doslej imele. V nekaterih primerih so bile razmere tako slabe, da so bile lokalne skupnosti prisiljene prodajati premoženje, da so lahko zagotovile plače učiteljem. »Trenutno ne vidimo večjih sprememb, prizadevamo si, da se predsedniki narodnosti srečamo čim prej in analiziramo novo stanje,« pravi Ropoš. So se pa uresničile bojazni manjšincev glede določbe o zaščiti jezika v ustavi, ki določa, da madžarska država ščiti madžarski jezik. Predstavniki manjšin na Madžarskem so želeli, da bi vključevala tudi zaščito jezikov narodnosti, vendar brez uspeha.

Prekmurski Madžari bodo lahko volili na Madžarskem

Bo pa od prvega januarja zaživela štiriurna manjšinska oddaja na Radiu Monošter. "V to smo bili kot lastniki na neki način prisiljeni zaradi novega medijskega zakona, na podlagi katerega smo morali zaprositi za novo dovoljenje za frekvenco, in tudi zaradi razpisov, na katerih pridobivamo denar, moramo imeti štiriurno oddajo," pojasnjuje Ropoš. Prej so imeli Porabski Slovenci samo enourno oddajo, na razpisih pa pridobivajo približno polovico sredstev, potrebnih za delovanje. Sprememba se obeta tudi zamejskim Madžarom z madžarskim državljanstvom, ki bodo po novem lahko volili poslance madžarskega parlamenta. Že v letu 2010 je madžarski parlament sprejel spremembo zakona o državljanstvu, s katero je omogočil zamejskim Madžarom pridobitev madžarskega državljanstva. Takrat so predstavniki madžarske države zatrjevali, da gre zgolj za državljanstvo na simbolni ravni, ki naj ne bi vsebovalo volilne pravice, vendar nov volilni zakon, ki je stopil v veljavo prvega januarja, to spreminja.

Za državljanstvo naj bi zaprosilo okrog 1500 pripradnikov manjšine Predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath pravi, da za to nikoli niso zaprosili niti ni bilo nikoli enotnega mnenja glede tega med prekmurskimi Madžari: "Gre pač za odločitev madžarske države, da tistemu, ki ima državljanstvo, pripada tudi volilna pravica." Horvath pravi, da nima konkretnega podatka o tem, koliko prekmurskih Madžarov se je odločilo za madžarsko državljanstvo, saj da podatki niso javni, v krovni manjšinski organizaciji pa samo pomagajo tistim ljudem, ki potrebujejo pomoč pri izpolnitvi potrebnih obrazcev. Ob sprejemu spremembe zakona leta 2010 so predstavniki prekmurskih Madžarov izrazili prepričanje, da bo za državljanstvo zaprosilo okoli 1500 pripadnikov manjšine. Podrobnosti o tem, kako in kje bodo volili, po besedah Horvatha še niso dorečene. Za podatke smo zaprosili tudi madžarsko veleposlaništvo v Ljubljani, vendar do priprave članka za objavo odgovorov nismo prejeli, po neuradnih informacijah naj bi doslej zaprosilo za madžarsko državljanstvo okoli 200 prekmurskih Madžarov.

Porabci še naprej brez poslanca Prav tako novi volilni zakon prinaša slabe obete glede zahtev po manjšinskih poslancih v madžarskem parlamentu. Zakon sicer določa, da lahko tudi manjšine vložijo volilne liste na državni ravni enako kot politične stranke. Za vložitev liste manjšine potrebujejo zgolj en odstotek podpisov volivcev, ki so vpisani v manjšinske volilne imenike. Vendar naj bi Porabski Slovenci, ki premorejo zgolj okoli 3000 volivcev, po takšni ureditvi ostali brez poslanca. Po besedah urednice časopisa Porabje Marijane Sukič bi za en poslanski mandat potrebovali okoli deset tisoč glasov ob predpostavki, da bo volilna udeležba petdesetodstotna, to pa po njenem mnenju pomeni, da imata realne možnosti za izvolitev manjšinskih poslancev zgolj romska in nemška manjšina. Zakon prav tako določa, da bodo imele manjšine, če ne dobijo izvoljenih poslancev, v parlamentu zastopnike, ki pa bodo brez glasovalne pravice. Po novem zakonu bo po naslednjih volitvah v madžarskem parlamentu le še 199 poslancev, to pa je skoraj polovica manj kot doslej.

Göncz: Med prekmurskimi Madžari ni velikega zanimanja za volitve predstavnikov v madžarski parlament Madžarski narodnostni poslanec v državnem zboru Laszlo Göncz je spremembe komentiral z naslednjimi besedami: "Po eni strani sem vesel, da se je na tem področju nekaj premaknilo, kljub očitkom, da Madžarska ni dovolj naredila, gre za vsebinski korak, žal pa mi je, da je prišlo do rešitve, po kateri Porabski Slovenci nimajo zagotovljenega poslanca. Občutki so mešani, sam sem predsedniku madžarskega parlamenta jasno izrazil stališče, da naj avtohtone narodne skupnosti, tudi Porabci, dobijo poslance ne glede na količinske dejavnike."

Ob izpolnjeni gesti madžarske države, da podeli simbolična državljanstva zamejskim Madžarom, je Göncz leta 2010 organiziral poslanski forum na to temo, kjer je bil prisoten tudi madžarski veleposlanik v Sloveniji Istvan Szent Ivany. Ob priložnosti je Göncz povedal, da volilna pravica za tiste, ki bodo pridobili državljanstvo, ni predvidena: "Osebno se za kaj takega niti ne zavzemam, saj menim, da sodimo v socialni, zdravstveni in delovni kontekst Republike Slovenije, kjer smo tudi davkoplačevalci. Bilo bi moralno sporno, če bi sami lahko odločali o vprašanjih v neki skupnosti, v katero ne moremo neposredno vlagati …"

Göncz po lastnih besedah danes misli enako in pravi, da sam ne namerava voliti na Madžarskem. "Osebno menim, da v primeru prekmurskih Madžarov ni velikega zanimanja, da bi volili predstavnike v madžarski parlament. Prav tako se ne strinjam s trditvami, da bodo odslej o volitvah na Madžarskem odločali glasovi zamejskih Madžarov, saj je doslej zgolj 200.000 zamejskih Madžarov začelo postopek za pridobitev državljanstva." Göncz kljub temu poudarja, da jih od 27 držav Evropske unije 24 daje volilno pravico svojim zamejskim pripadnikom in da v tem pogledu poteza Madžarske ni nikakršna posebnost.