Zatišje pred viharjem?

Le to, da se bo petkovega srečanja Zalar–Brezigarjeva–Pahor udeležila tudi nekdanja "šefica" specializiranega oddelka s policijskimi pooblastili pri vrhovnem državnem tožilstvu Branka Zobec Hrastar, ki je odstopila zaradi pritiskov generalne državne tožilke na policista v aferi bulmastifi. Prav petkov sestanek naj bi Pahorju dokončno nalil čistega vina v tožilski zgodbi oziroma dal odgovor na vprašanje, ali mora zaradi kršitev zakonodaje in vmešavanja v delo tožilcev in policije, oditi generalna državna tožilka, pri čemer vztrajata koalicijski LDS in Zares. V SD-ju razumljivo podpirajo svojega predsednika in premierja, ki vsaj za zdaj še brezpogojno verjame Brezigarjevi. V Pahorjevem SD-ju tudi zavračajo očitke, da je Pahor neodločen in da ne zna udariti po mizi. Zdaj se torej bliža trenutek, ko bo to res moral storiti, pa če bo to še tako boleče. Kakorkoli se že bo odločil prvi minister, eno je gotovo res: nič več ne bo tako, kot je bilo! Če generalna državna tožilka ostaja, je to poraz dvojčka Kresal–Golobič, če Brezigarjeva odide, bo to premierjev osebni poraz, ker ji je slepo verjel.

Tožilska zgodba z Brezigarjevo je vsekakor poraz! Zagotovo pa tožilska zgodba ni edina težava, ki ta hip dela sive lase znova precej športnemu videzu prvega ministra. Iskanje novih ministrov za zdravje ter kmetijstvo sta zelo resna zalogaja. Če sta Veber in Marušič premierja že skoraj prepričala, da sta prava kandidata za kmetijskega ministra in ministra za zdravje, pa je drugo vprašanje, ali sta zares tudi najbolj primerna. Niso namreč redki, ki menijo, da ne Veber ne Marušič nista optimalni rešitvi za izpraznjeni ministrski funkciji. Še zlasti, ker so pred resorjema številni izzivi.

Bo minister za finance Križanič res moral oditi? Bolj kot to pa predsednika vlade očitno skrbi trmasto vztrajanje finančnega ministra Franca Križaniča pri svetovalcu Dragu Isajloviću, nekdanjemu pripadniku Službe državne varnosti. Le-ta naj bi imel precej masla na glavi tudi zaradi "operiranja" po bankah, med drugim pa je pred daljnimi leti "strpal" v zapor Janeza Janšo. Včerajšnji Pahorjev ultimat Križaniču, ali ti ali on, je jasen signal, da premier nima več namena ščititi ministra, ki bolje dela kot govori. Saj se še spomnite ministrove izjave, da je treba povečati število učencev v šolah, ali pa se bodo morale učiteljice več gibati. Že januarja so Križaniču tiktakale zadnje urice, še zlasti po tem, ko je poklical dekana ljubljanske Ekonomske fakultete Dušana Mramorja in ga poprosil, naj posreduje pri spremembi sestave komisije za zagovor doktorske disertacije Križaničeve uslužbenke, pa mu je premier spodrsljaj, ki naj bi ga preiskovala tudi Kosova protikorupcijska komisija, preprosto odpustil. Zdaj gre zares! Vsaj tako kaže. Ali se torej Pahor iz neodločnega, cincajočega premierja spreminja v odločnega prvega ministra? Kaj to pomeni za primer Brezigarjeve? Bo generalno državno tožilko zares odneslo, ali pa bo odpljusknilo koga drugega? Pustimo se presenetiti!