Sreda,
19. 11. 2008,
10.18

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 19. 11. 2008, 10.18

8 let, 7 mesecev

Zaslišanje prestalo še pet ministrskih kandidatov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Matični odbori so podprli tudi vse v sredo zaslišane ministrske kandidate Milana Pogačnika, Gregorja Golobiča, Boruta Miklavčiča, Karla Erjavca in Samuela Žbogarja.

Dolgoletni dekan ljubljanske veterinarske fakultete, ki je funkcijo kmetijskega ministra že opravljal od aprila do decembra 2004 v vladi Antona Ropa, je med cilji izpostavil stabilno pridelavo čim cenejše in varne hrane, ohranitev poseljenosti in obdelanosti podeželja, zavarovanje kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno rabo, povečanje konkurenčnosti in dohodkovne ravni kmetijstva, uvajanje načel varstva okolja ter pospeševanje kmetijstva z vidika celotnega gospodarstva in koristi potrošnikov.

Pogačnik: Od zaslužka v kmetijstvu je odvisno 90.000 družin

"Gre za izjemno obsežno področje, ki pa v Sloveniji skrbi za 90.000 družin, ki so odvisne od zaslužka v kmetijstvu," je glede svojega resorja dejal Pogačnik, ki je funkcijo kmetijskega ministra sicer že opravljal od aprila do decembra 2004 v vladi Antona Ropa. "To je tisto najpomembnejše, kako zagotoviti dostojen dohodek in dostojno delo tem družinam," je dejal.

"Po površini njiv je Slovenija na repu evropskih držav" Ob tem je navedel tudi nekaj dejstev, ki jih je potrebno upoštevati. Med drugim je nanizal, da je 77 odstotkov celotnega slovenskega območja podeželskega, na njem živi 41 odstotkov vsega prebivalstva, 60-odstotno pokritost z gozdovi, 77.000 kmetij, od tega velika večina družinskih, in 450 večjih ali manjših kmetijskih podjetij. Po površini kmetijske zemlje na prebivalca se Slovenija z 0,32 hektara lahko primerja z evropskim povprečjem, po površini njiv pa je z 0,11 hektara na repu evropskih držav. Proračun kmetijskega ministrstva, ki se je v zadnjih letih povečeval, znaša 487 milijonov evrov, pri čemer pa je po Pogačnikovih besedah potrebno prišteti tudi sredstva, ki jih je mogoče počrpati v Bruslju.

Golobič: Imam več vprašanj kot odgovorov

Odbor DZ za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj je po zaslišanju z desetimi glasovi za in šestimi proti podprl kandidata za ministra Gregorja Golobiča. Ta je v svoji predstavitvi poudaril, da je politik in ne ekspert in da zato ne nastopa kot "posestnik nekih izgotovljenih rešitev". "Imam več vprašanj kot odgovorov," je še dejal kandidat.

Po njegovem mnenju je namreč za približevanje dejanskim odgovorom "nujna predpostavka, da se zavedaš omejitev lastne vednosti".

Golobič želi biti sogovornik vseh zainteresiranih javnosti Golobič je tako pojasnil, da "minister kot politična figura ne skrbi neposredno - pa tudi posredno v zelo skrajni obliki - za pedagoške ali znanstvene vidike" dela strokovnjakov, pač pa skrbi za uveljavljanje javnega interesa na teh področjih. Golobič želi tako biti sogovornik vseh zainteresiranih javnosti.

Golobič bi povečal državni delež vlaganj v znanost Ministrski kandidat je ponovil zavezo iz koalicijskega sporazuma, da se poveča državni delež vlaganj v znanost, raziskave in razvoj "za najmanj 0,1 do 0,3 odstotne točke bruto domačega proizvoda letno glede na odhodke v letu 2008". Srednjeročni cilj, ki si ga zastavlja vlada, pa je v proračunskem letu 2012 doseči en odstotek BDP javnih in tri odstotke skupnih (javnih in zasebnih) sredstev za namene znanosti in tehnološkega razvoja.

Med svoje prioritete je kandidat za ministra sicer izpostavil zagotavljanje avtonomnega delovanja javnih agencij, uveljavitev neodvisne agencije za kakovost v visokem šolstvu ter opredelitev prioritetnih raziskovalnih področij kot tudi promocijo znanosti.

Odbor zanima stališče kandidata do zasebnih univerz Tako Majdo Potrato (SD) kot Aleksandra Zorna (SDS) sta zanimala stališča kandidata do ustanavljanja zasebnih univerz. Potrata je izrazila zaskrbljenost nad zagotavljanjem kakovosti ob porastu števila visokošolskih zavodov, Zorn pa je zavrnil tezo, da prihaja do privatizacije visokega šolstva, "saj se ni še nobena državna ali javna visokošolska institucija spremenila tako, da bi postala zasebna". Na to je Golobič odvrnil, da "ima v formalnem smislu novogoriška univerza status zasebne univerze".

Zelena luč tudi kandidatu za zdravstvenega ministra

Slovenski zdravstveni sistem v okviru danih materialnih zmožnosti deluje dobro. A nesorazmerja med potrebami ljudi in zmožnostmi sistema so vedno večje, je v uvodu svoje predstavitve pred matičnim odborom ocenil kandidat za ministra za zdravje Borut Miklavčič. Člani odbora so z osmimi glasovi za in štirimi proti kandidata podprli.

Dopolnjevanje zdravstvene zakonodaje, da bo "v skladu s časom", ohranitev in dograditev solidarnosti v prispevanju v zdravstveno blagajno, obvladovanje stroškov in cen zdravil ter absentizma, pa tudi sodelovanje z davčno upravo za izterjavo neplačanih zdravstvenih prispevkov so le nekatere od usmeritev, ki jih je v svojem nastopu izpostavil kandidat za zdravstvenega ministra.

Miklavčič bi razširil obveznost plačevanja v zdravstveno blagajno

"Devet odstotkov BDP za zdravstvo je cilj koalicije, prej ko bomo zunaj finančne krize, prej ga bomo lahko dosegli," je glede povišanja deleža BDP dejal Miklavčič. Zavzema se sicer, da bi obveznost plačevanja prispevkov v zdravstveno blagajno razširili tudi na druge prejemke - sejnine, podjemne pogodbe in avtorske honorarje.

"V zdravstvu potrebujemo boljši management" Miklavčič je v svojem nastopu opozoril na potrebo po boljšem managementu v zdravstvu, po nadzoru v zdravstvu in tu izpostavil rešitev - skupen nadzor ZZZS in komercialnih zavarovalnic nad bolniškimi staleži. Med rešitvami za izgube bolnišnic je navedel tudi spremembe v splošnem dogovoru - namesto za eno leto bi zdravstveni zavodi z ZZZS pogodbe sklepali za dve leti.

Miklavčič je napovedal zaključek nacionalne sramote Ustavil se je tudi pri investicijah v zdravstvu, kjer je napovedal zaključek "nacionalne sramote" in ob tem izpostavil projekt gradnje novega urgentnega bloka UKC Ljubljana, za katerega "ne želim, da traja 10 let kot na primer Onkološki inštitut".

Odbor za okolje in prostor podprl Erjavca

Odbor DZ za okolje in prostor je z desetimi glasovi za in šestimi proti podprl predstavitev Karla Erjavca s področja dela ministra za okolje in prostor kot ustrezno. Kot enega glavnih izzivov svojega dela je Erjavec izpostavil uveljavljanje zastavljenih direktiv EU ter iskanje ravnotežja med varstvom okolja in gospodarskim razvojem.

Erjavec: Davčna politika ne podpira dajanja stanovanj v najem Erjavec je prepričan, da bo treba zakonodajo na področju prostorskega načrtovanja dopolniti, vendar ne preuranjeno. Stanovanjska politika mora povečati dostopnost neprofitnih stanovanj, dostopnost mladim družinam ter socialno ogroženim, davčna politika pa po njegovem mnenju ne stimulira podajanja stanovanj v najem.

"V gradbeništvu moramo povečati rabo lesa"

Eden glavnih izzivov na področju okolja so podnebne spremembe ter varovanje okolja, je ocenil Erjavec. "Naš cilj mora biti manjša raba energije, več obnovljivih virov energije, povečanje uporabe lesa v gradbeništvu in kot lesne biomase," dodaja.

Kot minister za okolje namerava Erjavec vzpostaviti ekološki dialog med ministrstvom in civilnimi iniciativami ter nevladnimi organizacijami na področju varstva okolja. Izpostavil pa je tudi promocijo zdravega in čistega okolja.

Erjavec: Še naprej bom varoval najboljšo kmetijsko zemljo "Kot minister bom podpiral gradnjo, ki bo zgoščena in ki se bo nadgrajevala, še naprej bom varoval najboljšo kmetijsko zemljo in se zavzemal za upoštevanje najboljših okoljskih standardov pri rabi prostora," je poudaril Erjavec. Okoljsko ministrstvo pa je ocenil kot izjemno pomembno v razvojnem smislu.

"Nimamo še načrta za zmanjšanje trdih delcev v zraku"

"Slovenija tudi še vedno ni pripravila načrta zmanjšanja trdih delcev v zraku, predvsem na območjih kjer večkrat letno presežejo mejne vrednost," je opozoril Erjavec in med ukrepi za zmanjševanje omenil priključitve na zemeljski plin, večjo rabo javnega potniškega prometa ter omejevaje tovornega prometa.

"Okoljsko ministrstvo nima moči preprečiti gradnje terminalov" Plinski terminali po Erjavčevem mnenju spadajo pod več resorjev. "Okoljsko ministrstvo samo gradnje terminalov ne more preprečiti, saj nima tako močnih pristojnosti. Gre pa za meddržaven projekt, zato je najbolje nadaljevati dialog z Italijo."

Žbogar je napovedal inovativno zunanjo politiko

Odbor DZ za zunanjo politiko je podprl Samuela Žbogarja kot kandidata za ministra za zunanje zadeve s 13 glasovi za in enim proti. Žbogar je v svoji predstavitvi napovedal moderno, inovativno in etično zunanjo politiko in zunanje ministrstvo, ki bosta kos sodobnim izzivom.

Karierni diplomat Žbogar, ki je bil zadnja štiri leta veleposlanik v ZDA, je v predstavitvi izpostavil, da vidi slovensko zunanjo politiko kot področje sodelovanja med DZ, vlado in predsednikom republike, pa tudi koalicije in opozicije. Med prednostnimi nalogami je izpostavil nadaljevanje odličnih odnosov s sosednjimi državami, rešitev vprašanj s Hrvaško, oblikovanje vloge povezovalke držav Zahodnega Balkana ter aktivno udeležbo Slovenije pri oblikovanju politike EU. Izpostavil pa je tudi pomen odnosov z ZDA, Rusijo ter Kitajsko, Indijo in Brazilijo.

Na zunanjem ministrstvu se obeta vrsta strukturnih sprememb V skladu s spremembo zunanje politike je napovedal tudi spremembe na zunanjem ministrstvu, tako njegove notranje kot zunanje strukture. Med drugim je napovedal odprtost MZZ navzven ter imenovanje posebnih odposlancev (npr. za Zahodni Balkan, predsedovanje Svetu Evrope) in letečih veleposlanikov, kot tudi večjo transparentnost kadrovanja.

Med prednostnimi nalogami je nadaljevanje odličnih odnosov s sosednjimi državami Med prednostnimi nalogami v prvem letu je izpostavil nadaljevanje odličnih odnosov s sosednjimi državami. Pri tem je poudaril, da bo MZZ še naprej ščitil interese slovenske manjšine v teh državah, tako v Italiji kot Avstriji.

Čimprej bi rad rešil slovensko-hrvaška vprašanja v obojestransko zadovoljstvo Glede Hrvaške je poudaril, da je Slovenija zainteresirana za njen hiter vstop v Nato in EU v skladu s kriteriji, in da tega procesa ne bo ovirala, bo pa v njem ščitila svoje interese. Delovali bomo za "čimprejšnjo ureditev nerešenih vprašanj v obojestransko zadovoljstvo" in si prizadevali za "krepitev zaupanja med diplomacijama, med vladama in med prebivalstvom," je dejal. Vzpostavitev zaupanja bi morala najprej potekali preko tihe diplomacije.

Kot je dodal, od mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov pričakujejo, da bo v prvi polovici 2009 posredovala priporočila glede reševanja vprašanja morske in kopenske meje s pomočjo tretjega. Hkrati pa bodo preučevali možnosti za njihovo bilateralno rešitev, pri čemer mora vsaka temeljiti na načelu pravičnosti, je dodal.

Slovenija kot povezovalka Zahodnega Balkana z EU Žbogar je tudi menil, da bi Slovenija lahko delovala kot povezovalka Zahodnega Balkana z EU.