Nedelja, 24. 2. 2008, 9.54
8 let, 11 mesecev
Začetek gradnje džamije v Ljubljani najverjetneje šele leta 2009

Gradnja se bo najverjetneje začela leta 2009, islamska skupnost pa bo arhitekturno rešitev poiskala z natečajem. Za džamijo je predvidenih okoli 12.500 kvadratnih metrov zemljišča ob Parmovi ulici, kar po besedah tajnika Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzeta Porića zadošča. Za STA je pojasnil, da je Janković takoj, ko je bil izvoljen za župana, ponudil lokacijo za izgradnjo džamije ob Parmovi ulici.
Predstavniki islamske skupnosti so si lokacijo ogledali in decembra 2006 organizirali sejo Mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji. Mestno občino Ljubljana (MOL) so obvestili, da se strinjajo z novo lokacijo. "Takoj smo določili komponente bodočega Islamskega centra v Ljubljani. Strokovne službe MOL so to pregledale in podale mnenje, da se takšen objekt s takšno vsebino lahko umesti v območje ob Parmovi ulici," je pojasnil Porić.
Polovica zemljišča, okoli 6300 kvadratnih metrov je še vedno v lasti MOL. Načelnik mestnega oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek je pojasnil, da so začeli s spremembo izvedbenega prostorskega akta. To je občinski podrobni prostorski načrt, ki obsega investicijo za džamijo in poslovno stanovanjski objekt ob Parmovi. V prostorskem izvedbenem aktu bodo zadevo določili in jo do faze predloga dopolnili s faktorji izrabe površin, je dejal Gajšek.
Po Jankovićevih besedah pa je to za Islamsko skupnost v Sloveniji popolnoma nepomembno. "Imajo pismo o nameri, v kateri jim MOL zagotavlja stavbno pravico," je dejal. Pismo o nameri sta maja lani podpisala Janković in mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus. Na MOL so že predvideli prodajo svojega dela zemljišča, namenjenega gradnji džamije, v izmeri 6300 kvadratnih metrov po cenitveni vrednosti 402 evra na kvadratni meter, je pojasnil Janković.
"Islamska skupnost mora kupiti to zemljišče, če želi nadaljevati s projektom. Na žalost ne obstaja možnost kot je na primer v drugih evropskih državah, da bi Islamska skupnost dobila brezplačno zemljišče za izgradnjo sakralnega objekta ne glede na to, da se ukvarja s splošno koristnimi dejavnostmi," je pojasnil tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji.
Pri objektu džamije oz. verskega kulturnega centra je predvsem pomemben sakralni del objekta, v katerem bodo lahko ljudje izvrševali svoje verske potrebe, je pojasnil Porić. Poleg džamije naj bi center vseboval tudi družabne prostore, učilnice za verouk, konferenčno dvorano, pisarne in podobno.
V islamski skupnosti po Porićevih besedah čakajo najprej ponudbo za odkup zemljišča. "Ko bomo postali dejanski lastniki zemljišča, na katerem je predvidena izgradnja džamije, bo vse lažje in enostavnejše," je dejal. Na vprašanje, kdaj pričakujejo začetek gradnje in dokončanje objekta, je odgovoril, da "bi tudi v islamski skupnosti radi to vedeli. Ne moremo odgovoriti na to vprašanje, ker to ni odvisno od islamske skupnosti temveč od MOL".