Začenja se bela stavka sodnikov

Stavkovni odbor je za takšno obliko stavke dobil pisno podporo 60 odstotkov vseh sodnikov. V primeru neizpolnitve zahtev bodo sodniki stavko oktobra zaostrili.

Zahteve: Kot piše v sklepu o začetku stavke, sodniki zahtevajo ureditev plač v zakonu o sodniški službi, pri čemer naj usklajevanje plač zagotavlja in ohranja njihovo realno vrednost ter ustrezno razmerje s povprečno plačo. V skladu z zahtevami bi se plača najnižje uvrščenega okrajnega sodnika izenačila s sedanjim 49. plačilnim razredom, plača najnižje uvrščenega okrožnega sodnika bi ustrezala 51. plačilnemu razredu, plača višjega sodnika 57., plača vrhovnega sodnika pa višini, ki ustreza 63. plačilnemu razredu.

Stavka do izpolnitve zahtev

Sodniki bodo od 8. ure delali le pričakovani obseg sodnikovega dela, sodnike pa bodo pozvali k preklicu pogodb o dodatnem delu. Sodniška stavka bo trajala do izpolnitve zahtev oziroma do sklenitve dogovora. V primeru nepripravljenosti delodajalca na pogajanja pa bo stavkovni odbor predlagal še druge možne oblike stavke.

Sodniški stavkovni odbor je o začetku stavke z dopisom seznanil predsednika DZ Franceta Cukjatija, predsednika vlade Janeza Janšo, ministra za javno upravo Gregorja Viranta ter predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena.

Šturm obžaluje odločitev o stavki

Minister za pravosodje Lovro Šturm je ob začetku sodniške bele stavke poudaril, da obžaluje odločitev o stavki. "Glede na to, da stavka poteka v dneh pred sodnimi počitnicami in ob predpostavki, da bodo reševali zadeve po vrsti, ne pričakujem večjega upada reševanja zadev in menim, da projekt Lukenda zaradi stavke ni in ne bo ogrožen," je dejal.

Sodniki naj se držijo vrstnega reda reševanja zadev Minister pričakuje, da se bodo sodniki držali tudi vseh pravil, ki določajo vrstni red reševanja sodnih zadev, da ne bodo reševali le lažjih zadev in delali izjem. "Pričakujem, da bodo sodniki reševali zadeve po vrsti in se najprej lotili reševanja najstarejših zadev, zadev, ki so stare več kot deset let ali vsaj več kot pet let, ali pa nenazadnje tudi več kot 18 mesecev, kajti tudi te so označene kot sodni zaostanek," je dejal minister.

Šturm je poudaril, da je ministrstvo v skladu s pristojnostmi storilo vse pri iskanju začasne rešitve glede sodniških plač in glede izboljšanja statusa slovenskih sodnikov.

Janša: Sodniki udarili mimo, zato naj razmislijo o svojih korakih

Premier Janez Janša je za Studio ob 17h Radia Slovenije dejal, da ima sodna veja oblasti pri nas nižji ugled od vojske, policije in tudi od političnih strank. Dvomi, da si sodniki z napovedjo stavke zvišujejo ugled. "Tukaj so udarili mimo in bi jih tudi javno pozval k temu, da razmislijo o takšnih korakih," je še dejal predsednik vlade.

Janša: Vlada je naredila veliko za izboljšanje materialnega položaja sodstva Na vprašanje, ali bo vlada vendarle bolj prisluhnila in naredila kakšen korak naproti sodnikom in skušala doseči sporazum, je premier Janša menil, da je vlada v tem mandatu veliko naredila za to, da so se materialni pogoji za delo sodstva izboljšali. "Številnim sodiščem v Sloveniji smo rešili prostorske probleme, tudi obnovili stavbe, sodne dvorane, pomagali z nabavo informacijskih sredstev, tako da se ne dela več s tehniko iz 19. stoletja," je poudaril in opozoril, da vlada ni odgovorna za neposredno učinkovitost sodišč.

Janša: V drugih državah enako število sodnikov reši več primerov

Izpostavil je, da vlada ne more predpisati naj sodnik v enem dnevu reši deset stvari. Ob tem je Janša dejal: "Lahko zgolj primerjamo in vidimo, da enako število sodnikov v drugih državah reši več primerov. Ali je to tisto, kar bi morda moralo motivirati sodnike, ali ne, ne vem. Tudi kar se tiče plač".

Po Janši sodniki v Sloveniji nikoli niso bili bolje plačani od tega, kar so zdaj, in nikoli doslej niso stavkali. Torej je zelo pomembno vprašanje, zakaj, je menil premier.

Janša: Ne poznam ustavne odločbe, ki bi določala, da morata biti poslanec in sodnik enako plačana Predsednik vlade ne pozna ustavne odločbe, ki bi neposredno rekla, da mora biti sodnik plačan tako kot poslanec. Končno so poslanci po njemu voljeni za štiri leta in nimajo doživljenjskih mandatov, sodniki jih imajo. To je v bistvu edini poklic, kjer potem, ko ga nekdo nastopi, ima službo do konca življenja, je prepričan premier.

Glede na to, da bodo septembra volitve, premier meni, da enostavno ni čas, da bi zdaj celotno zakonodajo spreminjali.

"Sodna veja oblasti ima menda nižji ugled kot politične stranke"

V nadaljevanju se je premier dotaknil tudi govora predsednika države Danila Türka na državni proslavi, kjer je ta opozoril, da se avtoriteta državnih ustanov ne spoštuje, in da je postalo omalovaževanje sodišč nekakšna politična manira.

Kar se tiče sodišč, se Janša strinja s predsednikom Türkom. "Ni problem, če imajo ustanove civilne družbe ali politične stranke, državni zbor in poslanci v javnem mnenju relativno nizek ugled. Ker volivci najmanj vsake štiri leta odločajo o njihovi zamenjavi. Problem je, če ima nizek ugled tista veja oblasti, kjer so trajni mandati in kjer ni nobenih volitev - in ki na koncu presoja o tem, kdo ima prav in kdo narobe oziroma, ki predstavlja nek temeljni garant pravne države," je menil Janša in poudaril, da ima pri nas ta veja oblasti nižji ugled od vojske, policije, posameznikov, menda celo od političnih strank.