Z novelo energetskega zakona do večjega deleža obnovljivih virov

Poleg tega pa naj bi zagotovili uskladitev zakona z zavezami Slovenije v postopku preiskave s strani Evropske komisije.

Bistveni del predlaganih sprememb predstavlja uskladitev slovenske energetske zakonodaje s stališči Evropske komisije, je pojasnil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Stališče komisije govori o shemi državne pomoči, ki jo izvaja Slovenija v okviru svoje zakonodaje o kvalificiranih proizvajalcih energije.

Kot je pojasnil Vizjak, so podpore t.i. kvalificiranim elektrarnam oblika dovoljenih državnih pomoči za zaščito okolja. Sheme podpor so usklajene z veljavnimi smernicami za državne pomoči za zaščito okolja ter prijavljene komisiji.

Podpora predvsem za novejše elektrarne Po predlogu novele zakona bodo do podpore upravičene predvsem nove oz. novejše elektrarne, ki potrebujejo pomoč pri amortiziranju objektov. Podpore se bodo izvajale kot zagotovljen odkup po vnaprej določeni ceni, ki pokriva lastne stroške proizvodnje električne energije v teh elektrarnah ali kot obratovalna pomoč v obliki premije, višina katere je odvisna od tržnih cen električne energije.

Vizjak je izpostavil še zvišanje velikosti omejitev za te podpore: za elektrarne na obnovljive vire energije na 125 megavatov, za soproizvodnjo pa na 200 megavatov. Z novelo zakona se torej jasneje in odločneje uvajajo sheme pomoči in s tem tudi širjenje uporabe obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije, je sklenil Vizjak.

Tudi za izpolnjevanja zahtev Kjotskega sporazuma

Proizvodnja energije iz soproizvodnje pomeni prihodnost ne le v smislu povečanja učinka proizvedene energije in zmanjšanja energetske odvisnosti države, temveč je pomembna tudi s stališča izpolnjevanja zahtev Kjotskega sporazuma, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejal Ivan Jelen (DeSUS). Marjan Drofenik (SLS) pa je predlog novele zakona označil za koristnega predvsem v smeri pospeševanja uvajanja alternativnih virov energije.

V LDS noveli ne nasprotujejo V LDS predlogu novele zakona kljub slabi energetski politiki, ki jo je vodila vlada v tem mandatu, ne nasprotujejo, je povedal Borut Sajovic. Nesprejemljiv se mu zdi predvsem nujni postopek sprejemanja. Več pomanjkljivosti je v predlogu opazil tudi Bojan Kontič (SD), pozdravil pa je določbo, po kateri bodo morale večstanovanjske zgradbe obračunavati stroške za ogrevanje in toplo vodo na osnovi dejanske porabe posameznega stanovanja.

DZ o porabi sredstev iz sklada za Nek DZ je pred koncem današnjega zasedanja opravil še obravnavo predloga novele zakona o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz nje.

Z novelo se podrobneje opredeljuje namen porabe sredstev, ki so se v 12 letih delovanja stekla v sklad.

Osnovni namen zakona je, da so finančne poti med financerjem ter uporabnikom tega denarja in tudi izvajalci kar se da transparentne in korektne, je pojasnil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Ob tem je spomnil, da sklad v naslednjih letih čaka začetek izgradnje odlagališča radioaktivnih odpadkov.

Jelinčič: Hrvati ne plačujejo nobenega denarja v ta sklad

Hrvati ne plačujejo nobenega denarja v ta sklad, temveč vse skupaj prepuščajo slovenski strani, je v predstavitvi poslanskih stališč opozoril Zmago Jelinčič (SNS), ki je predlog novele zakona sicer podprl. Tudi Sašo Peče (Lipa) je spomnil na odprta vprašanja, ki jih imamo s sosednjo Hrvaško, Vizjak pa je odvrnil, da Hrvaška vplačuje v svoj posebni sklad in ne v slovenskega.

V poslanski skupini NSi bodo predlog novele zakona podprli, saj bo po besedah Martina Mikoliča imel pozitivne posledice predvsem pri vzpostavitvi organizacijske in finančne infrastrukture, ki bosta omogočali, da bo po koncu delovanja nuklearke lokacija očiščena in na voljo za novo uporabo. Poleg tega pa bodo odpadki, ki nastajajo pri delovanju elektrarne, varno odločeni in uskladiščeni, je dodal Mikolič.

DZ o zbiranju sredstev za sanacijo rudnikov DZ je peti dan junijske seje začel z obravnavo predloga novele zakona o rudarstvu, s katero vlada predlaga prenos nalog glede zbiranja in upravljanja sredstev na Ekološki sklad RS.

Gre za sredstva, ki so bila vplačana za sanacijo posledic rudarskih del. Ta bo za vsakega koncesionarja vodil poseben račun zbranih sredstev.

"V Sloveniji je vse preveč ran v prostoru" Ključen cilj predloga novele zakona, ki ga DZ sprejema po nujnem postopku, je po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, da se v aktivni dobi rudnikov in ostalih gospodarskih izkoriščanj mineralnih surovin zbirajo sredstva kot garancija za sanacijo po zaključeni dobi izkoriščanja. "V Sloveniji je vse preveč ran v prostoru in tudi neodgovorjenih vprašanj, kako sanirati posledice izkoriščanja mineralnih surovin," je poudaril.

Novela zakona uvaja garancijo

Novela zakona ne uvaja dolžnosti, da nekdo pospravi za seboj, to namreč velja že sedaj, temveč uvaja garancijo za to, je poudaril Vizjak. Ekološki sklad bo vodil račune koncesionarjev, sprejemal njihova vplačila ter ohranjal vrednost vplačanih sredstev, je naštel. Čeprav bi vlada želela, novela ne bo veljala za obstoječe koncesijske pogodbe, temveč le za na novo sklenjene.

S predlaganimi spremembami zakona se bo pripomoglo tudi k učinkovitejšemu izvajanju evropske direktive o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter direktive, po kateri se pred vsako uporabo inertnih odpadkov za namen sanacije zahteva finančna garancija.

Večinoma pozitivno o spremembah

V poslanskih skupinah so predlagane spremembe zakona večinoma označili za primerne, zato so mu napovedali podporo. S tem se zagotavlja transparentnost in stroga namenskost uporabe zbranih sredstev, je med drugimi dejal Ivan Jelen (DeSUS). Neodločeni so v poslanski skupini Lipa, katere poslanka Barbara Žgajner Tavš je vprašala, ali bo novela res pripomogla k temu, da se bodo finančna sredstva delila pravično.

Nesprejemljiv za SD Predlog novele zakona pa ni sprejemljiv za poslansko skupino SD, kjer podporo pogojujejo s sprejemom dopolnila poslanske skupine Zares, po katerem se določbe zakona ne uporabljajo za tiste rudnike, ki imajo za program zapiranja in sanacijo posledic rudarskih del oblikovane dolgoročne rezervacije ter tiste, katerih zapiranje in sanacijo urejajo posebni zakoni.

DZ bo o sprejemu novele zakona o rudarstvu glasoval v torek.

Odbor za finance prestavil obravnavo dveh novel Odbor DZ za finance in monetarno politiko danes ni uspel opraviti obravnave predloga novel zakonov o trgu finančnih instrumentov ter o zavarovalništvu, s katerima vlada predlaga okrepitev nalog in pristojnosti Agencije za trg vrednostnih papirjev in Agencije za zavarovalni nadzor. Seja se bo nadaljevala v torek.